https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:U.8.2025.9 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1247763 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-10-08 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Tožnica se v bistvenem ne strinja z ovrednotenjem (sicer nespornih) rezultatov njenega dosedanjega dela, kar pa spada v diskrecijsko presojo toženca, ki samostojno ocenjuje izpolnjevanje pogojev, strokovno avtonomno z dvotretjinsko večino. Pravilnost uporabe diskrecije ni del presoje v upravnem sporu zoper tovrstno odločitev. Kot je bilo že obrazloženo, je Sodnemu svetu v okviru diskrecijske pravice, ki jo ima v postopku odločanja o napredovanju sodnika, pridržana vsebinska (lastna) presoja oziroma ovrednotenje zakonsko opredeljenih kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS (teh ni mogoče neposredno uporabiti), upoštevaje pri tem merila iz drugega odstavka istega člena, ki jih sprejme Sodni svet (prim. 4. točko prvega odstavka 23. člena ZSSve). Vrhovno sodišče presoja le, ali je bila odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z njegovim namenom. sodniška služba hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv Sodni svet obseg presoje v upravnem sporu kriteriji prosti preudarek enako varstvo pravic enakost pred zakonom 2025-11-19 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 28/1 ZSS Zakon o sodniški službi 28/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23/1-4 URS Ustava Republike Slovenije 14 URS Ustava Republike Slovenije 22 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2020:U.7.2020.8 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/646665 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2020-12-14 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Utemeljitev izbire najboljšega kandidata od Sodnega sveta ne terja, da opravi primerjavo med vsemi kandidati, saj kandidati, ki sodelujejo v izbirnem postopku, zasledujejo vsak svoj interes in se vsak zase in s sebi lastnimi značilnostmi potegujejo za isto sodniško mesto - postopek izbire kandidata za mesto sodnika tudi nima narave spora med kandidati za sodniško mesto. Tudi sicer tožnica ne uspe prikazati, kateri elementi iz ocene sodniške službe izbrane kandidatke govorijo proti njeni izbiri, kar bi morda lahko utemeljevalo arbitrarnost odločanja tožene stranke. Sodni svet je stranko z interesom kot kandidatko izbral na podlagi objektiviziranih zakonskih kriterijev in tudi na podlagi kriterijev iz Meril. Svojo odločitev je tudi primerno obrazložil. To zadošča za zavrnitev tožničinega očitka. Poseganje Vrhovnega sodišča v tako obrazloženo odločbo, kot je izpodbijana, bi predstavljalo poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta pri odločanju, zato na ostale tožbene navedbe ni treba odgovarjati. imenovanje na sodniško mesto Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta možnost preizkusa odločitve zakonitost postopka izbire obseg obrazložitve merila za izbiro ocena sodniške službe zavrnitev tožbe 2021-01-04 ZSS Zakon o sodniški službi 8 ZSS Zakon o sodniški službi 8/1 ZSS Zakon o sodniški službi 11 ZSS Zakon o sodniški službi 11/1 ZSS Zakon o sodniški službi 18 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/5 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59/1 Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto 10 Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto 10/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.564.2019.25 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/uprs/636809 SI UPRS Upravno sodišče Slovenija 2019-05-29 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Kazensko pravo Upravno pravo Ustavno pravo ZDT-1 nima izrecne določbe, ki bi tožnici dala pravico do dostopa do sodnega varstva zoper izpodbijani akt Vlade. Vendar, ker mora sodišče zagotavljati sodno varstvo tožničine pravice na podlagi 23. člena Ustave v zvezi z njeno zakonsko pravico do napredovanja, Upravno sodišče ugotavlja, da ima tožnica dostop do sodnega varstva v tem sporu preko določbe osmega odstavka 37. člena ZDT-1. Po tem določilu, če ZDT-1 ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo. ZSS pa v določbi člena 21a, ki ureja vročanje odločbe Sodnega sveta o imenovanju kandidatom, ki so se prijavili na razpisano mesto, pravi, "če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh." Na tej podlagi ima tudi tožnica pravico, da sproži upravni spor zoper izpodbijani akt Vlade pred pristojnim sodiščem. Upoštevajoč sistematično in jezikovno metodo razlage predpisov po mnenju Upravnega sodišča uvedba ZSSvet nima vpliva na spremembo pristojnosti sodišča, ko gre za napredovanje oziroma imenovanje državnega tožilca na mesto vrhovnega državnega tožilca, kajti zakonodajalec ni vzpostavil potrebne zakonske zveze med ZDT-1 in ZSSvet (vključno s prehodnimi določbami) v tem smislu, da bi se tudi za Dts smiselno uporabljale določbe o pravnih sredstvih po ZSSvet. Zato za obravnavani primer velja, da je po 21.a členu ZSS v zvezi z osmim odstavkom 37. člena ZDt-1 za obravnavo tožbe tožeče stranke pristojno Upravno sodišče in ne Vrhovno sodišče. Ker tožeča stranka ne utemeljuje niti ne zatrjuje, da iz razlogov, ki niso v sferi njene svobodne izbire, ni mogla kandidirati za mesto dodeljene ali premeščene tožilke za delo na VDT RS, ki ga je opravljala prizadeta stranka v tem upravnem sporu kot višja državna tožilka na VDT RS, upoštevanje dosedanjega dela izbrane (imenovane) kandidatke na VDT RS v razpisnem postopku ni diskriminatorno ali arbitrarno, ampak ima lahko povsem razumno (objektivno in zato opravičeno) podlago. Kajti v skladu z namenom zakonodajalca bi bilo sploh zaželeno, da se razvrstitev po vrstnem redu in izbira kandidatk opravi na podlagi konkretnih potreb oziroma značilnosti razpisanega delavnega mesta in aktualnega stanja in strokovnih prioritet na predmetnem tožilstvu tako da pristojni organ zakonske kriterije oziroma podzakonska merila upošteva zlasti v povezavi z značilnostmi dela, ki ga bo opravljala kandidatka in aktualnih potreb na predmetnem tožilstvu, ne pa da zavrnitev kandidata temelji zgolj na abstraktni primerjavi delovnih sposobnosti, strokovnega znanja, opravljenega dela pri izvrševanju funkcije sposobnosti ustnega in pisnega izražanja sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja, osebnih lastnosti in socialnih veščin. imenovanje vrhovnega državnega tožilca postopek imenovanja sodna pristojnost obrazloženost odločbe pravica do izjave akt o imenovanju mnenje državnotožilskega sveta merila za izbiro zapisnik varstvo javnega interesa 2021-01-14 ZDT-1 Zakon o državnem tožilstvu 6 ZDT-1 Zakon o državnem tožilstvu 28 ZDT-1 Zakon o državnem tožilstvu 30 ZDT-1 Zakon o državnem tožilstvu 30/5 ZDT-1 Zakon o državnem tožilstvu 33 ZDT-1 Zakon o državnem tožilstvu 33/2 ZDT-1 Zakon o državnem tožilstvu 37 ZSS Zakon o sodniški službi 18 ZSS Zakon o sodniški službi 18/6 ZSS Zakon o sodniški službi 21a ZSS Zakon o sodniški službi 27 URS Ustava Republike Slovenije 14 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 23 URS Ustava Republike Slovenije 49 URS Ustava Republike Slovenije 49/3 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 6 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 8 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 35 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 81 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 81/2 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 82 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 82/6 ZPP Zakon o pravdnem postopku 127 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2019:X.DOR.134.2019.6 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/470923 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2019-09-03 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Civilno pravo Ustavno pravo Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali se lahko kriteriji in vodila, glede zahteve po nepristranskem odločanju sodišč na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS, v celoti in brez ustrezne razlage upoštevajo za odločanje organov, ki niso sodišča, torej brez upoštevanja narave, organizacije, sestave in položaja organa, ki odloča, ter narave postopka, v katerem le-ta odloča? Ali se lahko ugovor o nepristranskosti organa ter dejstva in dokaze v zvezi z njim (tj. ugovor obstoja procesne predpostavke in procesnopravni dejanski stan) v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič uveljavlja v tožbi zoper dokončno odločitev upravnega organa, ne da bi stranka izkazala, da jih ni mogla navajati že v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, ali pa se navedeni določili uporabljata le za nova dejstva in dokaze v zvezi s samo vsebino upravne zadeve (tj. materialnopravne ugovore in dejanske stanove)? dopuščena revizija Sodni svet imenovanje na sodniško mesto nepristranskost odločanja prekluzija navajanja dejstev in dokazov pošten postopek 2019-10-23 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 23 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 20 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 20/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 52 ZSSve Zakon o sodnem svetu 1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.6.2021.8 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/719876 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-05-25 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnikom (katerega vsebine toženka ne prereka) ni mogoče razbrati, da v obravnavanem primeru nista bili prav okoliščini, povezani s tožnikovo starostjo in dejstvom treh zaporednih mandatov tisti, ki sta bili odločilni razlog za tožnikovo neizbiro za mesto predsednika sodišča, Vrhovno sodišče ne more preizkusiti, ali je bil obravnavani izbirni postopek (ne)pošten. imenovanje predsednika sodišča neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov prosta presoja Sodnega sveta obseg obrazložitve standard obrazloženosti odločbe ugoditev tožbi Sodni svet izpodbijanje sklepa o neizbiri diskrecijska pravica zakonitost postopka izbire pravica do poštenega sojenja 2021-07-20 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 6 URS Ustava Republike Slovenije 2 URS Ustava Republike Slovenije 14 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 125 URS Ustava Republike Slovenije 130 URS Ustava Republike Slovenije 131 URS Ustava Republike Slovenije 132 URS Ustava Republike Slovenije 132/2 URS Ustava Republike Slovenije 157 ZSSve Zakon o sodnem svetu 29 ZSSve Zakon o sodnem svetu 33 ZSSve Zakon o sodnem svetu 33/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 35 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/4 ZS Zakon o sodiščih 62a ZS Zakon o sodiščih 62a/3 ZS Zakon o sodiščih 62b ZS Zakon o sodiščih 62b/5 ZS Zakon o sodiščih 62b/6 ZS Zakon o sodiščih 62b/8 62b/9 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59/1 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 2 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 214 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.8.2021.7 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/748292 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-08-23 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Toženka je oporo za svojo odločitev našla v pomanjkanju javnega interesa za napredovanje sodnikov v višji sodniški naziv, v katerega je dejansko odela svoje nestrinjanje z zakonsko ureditvijo. To ne more biti sprejemljiv razlog za izpodbijano odločitev. Ta argument je bil uveljavljan že v zadevi U 2/2021. Vrhovno sodišče ga je v sklepu z dne 24. 3. 2021 zavrnilo z obrazložitvijo, da "je javni interes pri tovrstnih predlogih za napredovanje tudi v predvidljivosti pravil o napredovanju sodnikov, ki se kaže v vnaprej določenih primerljivih okoliščinah in kriterijih, ki tako javnosti kot sodnikom pomenijo jasen okvir za napredovanje". Ker ocena sodniške službe personalnega sveta Višjega sodišča v Mariboru v konkretnem primeru ustvarja močno domnevo o utemeljenosti tožničinega hitrejšega napredovanja v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu, bi morala toženka svoje nestrinjanje z oceno v delu, ki zadeva sposobnost opravljanja nalog vodenja sodišča, bolj prepričljivo obrazložiti. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za hitrejše napredovanje izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje raven nadpovprečnosti odločanje po prostem preudarku kriteriji ugoditev tožbi 2021-09-21 URS Ustava Republike Slovenije 130 URS Ustava Republike Slovenije 132 URS Ustava Republike Slovenije 132/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 32 ZSS Zakon o sodniški službi 32/2 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/1 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/3 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59/1 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 6 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 6/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2023:U.10.2022.36 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/966431 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2023-02-20 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Za upravno zadevo gre, kadar ima organ po javnopravnih določbah pristojnost, da kot nosilec oblasti izrazi svojo voljo o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v konkretni upravni zadevi. Nobena od pristojnosti Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu Republike slovenije (v nadaljevanju KEI) iz 49. člena ZSSve ne pomeni enostranskega, oblastnega odločanja o pravicah posameznika na področju upravnega prava. Načelna pravna mnenja KEI ne vsebujejo normativnega elementa. To, da je v izpodbijanem načelnem mnenju KEI mogoče prepoznati, da je bila podlaga za sprejem mnenja ravnanje tožnika, nikakor ne zadošča za sklep, da gre za oblastveni, posamični akt, s katerim je bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Tudi morebiten vpliv sprejetega načelnega mnenja na potencialni disciplinski postopek ne zadošča za oceno, da načelno pravno mnenje ustvarja konkretni pravni učinek nasproti konkretnemu posamezniku. Pogoj posamičnosti in konkretnosti je izpolnjen, ko akt ustvari neposredne pravne učinke zoper posameznika. Z načelnimi mnenji KEI pa se konkretna ravnanja sodnikov presoja le na načelni ravni. Sodni svet komisija sodniška etika mnenje komisije ni upravni akt tožba po 4. členu ZUS-1 določitev pristojnosti spor o pristojnosti 2023-04-19 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 49 ZSSve Zakon o sodnem svetu 49/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 49/4 ZSS Zakon o sodniški službi 81 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2023:U.2.2023.28 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1032347 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2023-09-12 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva je za neizbrane kandidate ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije. Obrazložitev odločitve o izbiri mora biti vsebinsko toliko „polna“, da bo neizbrani kandidat lahko preveril potek postopka in izpolnjevanje pogojev, kriterijev oziroma kvalifikacije izbranega kandidata. Obrazložitev izbire že po naravi stvari ni namenjena primerjavi med posameznimi kandidati, ampak utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran, zato podatki o ostalih kandidatih vanjo ne sodijo. V primeru, ko je neizbranim kandidatom hkrati z vročitvijo obvestila o neizbiri iz devetega odstavka 18. člena ZSS vročena obrazložena odločba o izbiri oziroma predlog o imenovanju iz 21. člena ZSS (kakršen je obravnavani primer) bi bilo nelogično, da bi Sodni svet, ki je odločil o izbiri enega od kandidatov in razloge za svojo odločitev obrazložil v skladu z zakonskimi kriteriji iz 28. člena ZSS, neizbranim kandidatom (o katerih neizbiri ni odločal), posebej konkretiziral razloge za njihovo neizbiro. Razlogi za izbiro enega kandidata namreč predstavljajo protipol razlogom za neizbiro vseh ostalih kandidatov. Ko Sodni svet izbere enega izmed kandidatov, ki izpolnjuje pogoje za razpisano sodniško mesto in ga predlaga v izvolitev in imenovanje (prvi odstavek 19. člena ZSS), razlogi za izbiro enega kandidata, ki so vsebovani v odločitvi o izbiri, hkrati pomenijo tudi razloge za neizbiro neizbranih kandidatov. Ravno razlogi za izbiro so po naravi takega postopka vedno antipod razlogom za neizbiro. Mnenje oddelka v postopku za izvolitev oziroma imenovanje sodnika ni zakonska kategorija, se je pa uveljavilo v praksi. Po vsebini mnenje oddelka pomeni posvetovanje predsednika sodišča o kandidatu s sodniki oddelka, ki so dobro seznanjeni s strokovnim delom kandidatov, ki izhajajo iz sodniških vrst nižjih sodišč. V obravnavanem primeru je bil tožnik z mnenjem oddelka seznanjen in se je o njem izjavil ter podal številne predloge pristojnim institucijam.. Njegova pravica do izjave in obrambe v zvezi z mnenjem oddelka ni bila kršena. Iz zakonskega besedila zadnjega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS ne izhaja, da bi morale biti v zapisnik (o posvetovanju) v posameznih fazah postopka vključene navedbe o razlogih oziroma prevladujočem razlogu za končno odločitev posameznih članov sodnega sveta, kot to navaja tožnik. Ob smiselni uporabi določb drugega odstavka 81. člena ZUP zabeležka rezultata o glasovanju in število glasov, upoštevaje naravo odločitve o izbiri (glasovanje za ali proti) in način glasovanja Sodnega sveta zadoščata zahtevi, da se v zapisnik vpiše kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno. Poleg tega je v Poslovniku Sodnega sveta določena možnost, da se na zahtevo posameznega člana Sodnega sveta v zapisnik poimensko navede, kako je glasoval in da se v zapisnik na zahtevo posameznega člana izrecno zapiše mnenje, ki ga je podal (četrti odstavek 27. člena). S tem se zagotavlja, da se v primeru različnih mnenj ali nesoglasij lahko zagotovi transparentnost postopka glede posvetovanja in tudi glasovanja v postopku izbire. Sodni svet imenovanje na mesto vrhovnega sodnika izbira med prijavljenimi kandidati prosta presoja Sodnega sveta obvestilo o neizbiri predlog za imenovanje obseg obrazložitve mnenje predsednika sodišča postopek izbire načelo transparentnosti objektivna merila zapisnik o posvetovanju in glasovanju 2023-10-27 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 23 URS Ustava Republike Slovenije 130 URS Ustava Republike Slovenije 131 ZSS Zakon o sodniški službi 18 ZSS Zakon o sodniški službi 18/5 ZSS Zakon o sodniški službi 18/6 ZSS Zakon o sodniški službi 18/7 ZSS Zakon o sodniški službi 18/9 ZSS Zakon o sodniški službi 21a ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi ZSSve Zakon o sodnem svetu 28 ZSSve Zakon o sodnem svetu 28/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 35 ZSSve Zakon o sodnem svetu 35/1 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 81 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 81/2 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 82 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 82/6 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.328.2017 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/224791 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2017-11-22 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije (s katero je ta potrdil oceno sodniške službe, da tožnik ne ustreza sodniški službi in ugotovil, da je tožniku prenehala sodniška funkcija) in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek. Z odpravo odločbe Sodnega sveta je prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revident, ki je izdal izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan. Ta dolžnost ne vzpostavlja pravnega interesa organa za revizijo. Iz tega izhaja, da okoliščina, da se revident tudi v ponovljenem postopku ne strinja s pravnimi stališči sodišča prve stopnje, za priznanje pravnega interesa za revizijo ne zadošča. Glede na določbe novega ZSSve bodo v ponovljenem postopku izdana odločba Sodnega sveta in v njej sprejeta stališča lahko predmet neposredne presoje pred Vrhovnim sodiščem in ne več pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije. dovoljenost revizije prenehanje sodniške funkcije potrditev negativne ocene vrnitev zadeve v ponovni postopek revizija tožene stranke ni pravnega interesa 2018-02-09 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 83 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 83/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 83/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2020:U.8.2019.12 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/517927 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2020-01-21 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Načelno stališče sodnega sveta, ki zahteva izkaz očitne nadpovprečnosti tožnika, v okoliščinah konkretnega primera nasprotuje namenu zakonodajalca in ne more biti podlaga za utemeljitev neizpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za hitrejše napredovanje izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje raven nadpovprečnosti 2020-03-02 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 24 ZSS Zakon o sodniški službi 24/3 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 32 ZSS Zakon o sodniški službi 32/2 ZSS Zakon o sodniški službi 32/3 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/1 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/3 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/5 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/3 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.4.2021.25 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/735016 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-07-12 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Tožnica je po izpodbijani odločbi za kršitev pri uvrščanju novoizvoljenih sodnikov v plačne razrede odgovorna že zato, ker je po zakonu odgovorna za porabo proračunskega denarja (torej objektivno). Takega stališča Sodnega sveta, ki mu sodišče glede na zgoraj predstavljene predpise lahko le pritrdi, tožnica ne graja. Razhajanje med ugotovitvijo Sodnega sveta, da je tožnica previsoke plačne razrede v tu obravnavnih 12 odločbah določila na lastno pobudo, in trditvijo tožnice, da je to storila zato, ker je sledila strokovnim službam, za presojo njene odgovornosti ni bistveno: glede na njeno izključno in neprenosljivo (razen na podpredsednika sodišča) pristojnost odločati o uvrstitvi sodnikov v plačne razrede in glede na nesporno dejstvo, da je odločitev tudi sprejela, se odgovornosti iz nobenega od navedenih dveh razlogov ne more razbremeniti. Zaradi ocene, da gre v obravnavanem primeru za eno najtežjih kršitev pri opravljanju nalog sodne uprave in da razrešitev predsednice sodišča, ki je zanjo odgovorna, ni nerazumna, ni bistveno, da zakon ne predvideva stopnjevanja ukrepov oziroma milejših ukrepov za manj hude kršitve. Tožnici izrečen ukrep nima narave disciplinske sankcije (zaradi sorodnosti s kazenskim postopkom se lahko disciplinska sankcija izreče le za vnaprej določene kršitve), zato je tožničino sklicevanje na disciplinske postopke neutemeljeno, in ukrep ne posega v njeno sodniško funkcijo. Razrešitev je posledica napak pri vodenju sodne uprave, ki so oškodovale javni proračun in ogrozile zaupanje javnosti v ugled sodstva. Oškodovanje bo sicer res prav na podlagi prizadevanj in lastnega finančnega prispevka tožnice odpravljeno, vendar je ključno, da sta narava in teža kršitve vplivali na to, da je Sodni svet izgubil zaupanje, da bo tožnica do konca mandata ustrezno opravljala naloge sodne uprave, kar tudi je predpostavka za zaupanje javnosti v sodstvo. V okoliščinah konkretnega primera njegova presoja, da tožnica ne uživa več zaupanja za nadaljnje vodenje sodišča, ni nerazumna. Sodni svet je ocenil, da zato, ker je bila storjena kršitev ena najtežjih kršitev, ki jih predsednik sodišča lahko stori na področju sodne uprave, niti najbolj izstopajoči uspehi na področju vodenja sodišča ne bi mogli preprečiti razrešitve. Po oceni sodišča bi poseg sodišča v to oceno pomenil nedovoljen poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta. Funkcija predsednika sodišča ni ustavno in konvencijsko varovana, varstvo po 6. členu EKČP pa gre razrešenemu predsedniku v primeru nepoštenosti postopka razrešitve. razrešitev s funkcije predsednika sodišča uvrstitev sodnika v plačni razred objektivna odgovornost teža kršitve sorazmernost ukrepa Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta diskrecijska pravica ustavnost zakonske ureditve enakost pred zakonom svoboda dela zavrnitev tožbe 2021-09-13 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 6 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 8 URS Ustava Republike Slovenije 2 URS Ustava Republike Slovenije 14 URS Ustava Republike Slovenije 49 URS Ustava Republike Slovenije 49/3 URS Ustava Republike Slovenije 130 URS Ustava Republike Slovenije 132 URS Ustava Republike Slovenije 132/2 ZS Zakon o sodiščih 60 ZS Zakon o sodiščih 60/1 ZS Zakon o sodiščih 61 ZS Zakon o sodiščih 61/3 ZS Zakon o sodiščih 61c ZS Zakon o sodiščih 62a ZS Zakon o sodiščih 64 ZS Zakon o sodiščih 64/1 ZS Zakon o sodiščih 64/1-1 ZS Zakon o sodiščih 64/4 ZSS Zakon o sodniški službi 20 ZSS Zakon o sodniški službi 20/2 ZSS Zakon o sodniški službi 45 ZSS Zakon o sodniški službi 45/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23/1-1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZJF Zakon o javnih financah 65 ZJF Zakon o javnih financah 65/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.2.2021.30 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/707491 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-03-23 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da je pridobitev višjega sodniškega naziva predvidena tako kot izjemna in kot hitrejša oblika napredovanja, za katero zakon ne določa posebnega, strožjega standarda nadpovprečnosti (v smislu očitne nadpovprečnosti, ki bi jo moral doseči sodnik). Z zahtevo po sodnikovi nadpovprečnosti, ki mora biti na izrazito višjem nivoju, bi bile prekoračene meje prostega preudarka. Primerjava zakonskih določb ob upoštevanju namena zakonodajalca (izkušenim sodnikom omogočiti napredovanje, da se jih zadrži na sodiščih nižjega položaja) zato ne daje podlage za stališče, da bi moral tožnik za napredovanje (po četrtem odstavku 34. a člena ZSS) izkazati višjo (očitno, izrazito) nadpovprečnost. Dejstvo, da takšno napredovanje sodniku odpre nov in bistveno širši rang plačnih razredov, samo po sebi ni zadosten razlog za strožjo obravnavo pogojev za napredovanje v višji sodniški naziv. Glede na namen zakonske določbe s tovrstnim napredovanjem tudi ne more biti ogroženo načelo enakosti pred zakonom med sodniki in ne učinkovitost sodstva. Takšna stališča Sodnega sveta namreč pomenijo oviro za uveljavitev kariernega sistema sodnikov, ki jim delo na sodiščih nižje stopnje ustreza, oziroma sodnikov iz krajev, kjer ni instančnega sodišča. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da je zakonodajalec z uzakonjenjem določnih kriterijev v četrtem odstavku 34.a člena ZSS že sam zožil manevrski prostor za uporabo prostega preudarka. Iz tega sledi, da glede sodnika, ki izpolnjuje formalne kriterije, velja močna domneva o utemeljenosti hitrejšega napredovanja v višji sodniški naziv. Namen uporabe prostega preudarka pri odločanju o obravnavani vrsti sodniškega napredovanja je v oceni, ali obstaja pozitivna prognoza sodnikovega kariernega napredka v smislu strokovnosti, delovnih sposobnosti in zmožnosti izpolnjevati vodstvene funkcije. Sodni svet je v svoji odločbi zapisal, da ni izkazan javni interes za tožnikovo napredovanje. Vendar se Vrhovno sodišče strinja s tožnikom, da je javni interes pri tovrstnih predlogih za napredovanje tudi v predvidljivosti pravil o napredovanju sodnikov, ki se kaže v vnaprej določenih primerljivih okoliščinah in kriterijih, ki tako javnosti kot sodnikom pomenijo jasen okvir za napredovanje. Presoja kriterijev mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso, razen če za odstop obstajajo utemeljeni razlogi, uporaba diskrecijske pravice pa v skladu s pooblaščajočo pravno normo. Kot že rečeno, odločanje po prostem preudarku ni nevezano odločanje, saj mora organ odločiti v zakonitih okvirih, v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Vrhovno sodišče je v obravnavanem primeru ocenilo, da je toženka pri svoji odločitvi, da pri tožniku ne obstaja pozitivna prognoza njegovega napredka ter da njegovo napredovanje ne more prispevati k boljšemu delu sodišča oziroma sodstva, in da posledično njegovo napredovanje ni v skladu z javnim interesom, zmotno uporabila materialno pravo in je zato tožbi ugodilo. V obravnavani zadevi Vrhovno sodišče ocenjuje, da narava stvari dopušča, da lahko odloči v sporu polne jurisdikcije. Podatki postopka dajejo za to zanesljivo podlago, glede na stališča, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe, pa je utemeljeno pričakovati, da bi Sodni svet ob ponovnem odločanju sprejel enako odločitev. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za hitrejše napredovanje izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje raven nadpovprečnosti odločanje po prostem preudarku (diskrecija) kriteriji predlog za odločitev v sporu polne jurisdikcije ugoditev tožbi 2021-05-25 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 24 ZSS Zakon o sodniški službi 24/3 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 28/1 ZSS Zakon o sodniški službi 32 ZSS Zakon o sodniški službi 32/2 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 65 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 65/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 65/1-2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2023:U.5.2023.4 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1060794 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2023-11-17 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Zakon o sodiščih izključuje iz prostora proste presoje oceno Sodnega sveta, da kandidat morda ne izpolnjuje pogojev in kriterijev za imenovanje (zgolj) zato, ker je že bil imenovan na mesto predsednika sodišča. Če dopustimo, da je ocena o tem v polju proste presoje Sodnega sveta, izvotlimo jasno in nedvoumno odločitev zakonodajalca, da določi zakonske pogoje za imenovanje na mesto predsednika sodišča (med drugim) na način, da ne omeji možnosti ponavljanja mandatov. To ni sprejemljivo, ker odločanje po prostem preudarku ne pomeni pravno nevezanega odločanja in je tudi Sodni svet vezan na Ustavo in zakon ter je le v tem okviru lahko pooblaščen za odločanje po prostem preudarku. zmotna uporaba materialnega prava prosta presoja Sodnega sveta odločanje po prostem preudarku imenovanje predsednika okrožnega sodišča število mandatov določna opredelitev ugoditev tožbi 2024-01-30 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 6 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 6/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/5 ZS Zakon o sodiščih 62a ZS Zakon o sodiščih 62a/2 ZS Zakon o sodiščih 62a/3 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2018:U.3.2018 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/315823 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2018-07-24 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Spor v zvezi z volitvami sodnikov v Sodni svet Republike Slovenije je po vsebini volilni spor. Vendar pa ni za odločanje o vseh sporih v zvezi z volitvami, ki so v pristojnosti sodišča, pristojno Vrhovno sodišče. Splošno pravilo je, da na prvi stopnji v upravnih sporih odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače. Pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločitev v tej zadevi ni mogoče utemeljiti niti na ZSSve ne na ZUS-1 ali drugem zakonu. Ob odsotnosti predpisa, ki bi določal pristojnost Vrhovnega sodišča, pa je, glede na procesno gradivo, razpoložljivo ob odločanju o kompetenčnem sporu, lahko za vsako odločitev v konkretnem primeru, procesno ali vsebinsko, pristojno le Upravno sodišče. Sodni svet varstvo volilne pravice spor o pristojnosti volilni spor volitve sodnikov v Sodni svet spor o pristojnosti med Upravnim in Vrhovnim sodiščem 2018-09-13 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 11 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 12 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 12/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 15 ZSSve Zakon o sodnem svetu 19 ZSSve Zakon o sodnem svetu 21 ZSSve Zakon o sodnem svetu 21/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 22 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/2 ZVDZ Zakon o volitvah v državni zbor 109 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2022:U.8.2022.10 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/930466 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2022-11-14 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Izpodbijani predlog toženke je v skladu s standardi obrazloženosti, ki so se izoblikovali v sodni praksi. Iz njega je mogoče razbrati razloge za izbiro kandidatke A. A. in procesno gradivo, na katerega se je toženka oprla pri svoji odločitvi - poleg zahtevanih kriterijev strokovnosti in osebnostnih lastnosti ima izbrana kandidatka po presoji Sodnega sveta dolgoletne izkušnje s sojenjem na kazenskem področju, ki ga vseskozi opravlja strokovno kvalitetno, odlikuje jo uspešno opravljanje vodstvenih funkcij, široko pravno znanje in primerno kritičen pogled na spremembe sodniške in kazenske zakonodaje, prav tako pozitivno odstopa pri znanstveno-publicističnem udejstvovanju. Drugače kot mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, ki je skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZSS obvezno, prav tako kot njegova vročitev kandidatu, ki lahko poda pripombe nanj, mnenje oddelka o kandidatih ni zakonska kategorija. Predvideno ni z nobenim od predpisov, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnikov, se pa je uveljavilo v praksi. Če je tako, tudi ne more biti predpisano, da mora biti mnenje obrazloženo. Mnenje oddelka je le eden od delcev v mozaiku procesnega gradiva, ki Sodnemu svetu omogoča, da celovito odloči o primernosti kandidata. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je mogoče ustrezno ravnovesje med pravico do varstva osebnih podatkov kandidatov in pravico do izjave posameznega kandidata (katere nujen predpogoj je pravica do informacije) zagotoviti z vpogledom v spis Sodnega sveta. Tožnica ne trdi, da bi ji bil vpogled v spis Sodnega sveta Su 51/2022, v katerem je tudi navedeno dokončno mnenje predsednika Vrhovnega sodišča, onemogočen. imenovanje na sodniško mesto pravočasnost tožbe nujna zadeva tek roka za sodno varstvo obrazložitev odločbe Sodni svet mnenje predsednika sodišča vročanje 2023-01-04 ZS Zakon o sodiščih 62b ZS Zakon o sodiščih 62b/8 83 ZS Zakon o sodiščih 83/3-9 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 16 ZSS Zakon o sodniški službi 16/3 ZSS Zakon o sodniški službi 16/4 ZSS Zakon o sodniški službi 16/5 ZSS Zakon o sodniški službi 18 ZSS Zakon o sodniški službi 18/7 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.2.2018.17 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/810146 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-12-14 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Kazensko pravo Upravno pravo Ustavno pravo Civilno pravo Disciplinski pregon zoper tožnico glede očitanih disciplinskih kršitev, ki naj bi jih storila v letih 2014, 2015 in 2016, od leta 2021 ni več dovoljen, saj so, tudi če je pravilno štetje od tistega trenutka, ko je bilo storjeno zadnje dejanje ponavljajočih se posameznih nedopustnih dejanj, pretekla štiri leta od storitve disciplinskih kršitev, o tožničini disciplinski odgovornosti pa v tem času ni bilo pravnomočno odločeno in je disciplinski pregon zato absolutno zastaral (četrti odstavek 84. člena ZSS). Sodni svet sodniška služba prekoračitev roka za izdelavo sodbe disciplinski postopek absolutno zastaranje pregona ugoditev tožbi sodnik rok za izdajo odločbe disciplinska kršitev tožba v upravnem sporu odprava izpodbijane odločbe 2022-01-27 ZSS Zakon o sodniški službi 81 ZSS Zakon o sodniški službi 81/2 ZSS Zakon o sodniški službi 81/2-3 ZSS Zakon o sodniški službi 84 ZSS Zakon o sodniški službi 84/2 ZSS Zakon o sodniški službi 84/3 ZSS Zakon o sodniški službi 84/4 ZPP Zakon o pravdnem postopku 321 ZPP Zakon o pravdnem postopku 321/3 ZKP Zakon o kazenskem postopku 357 ZKP Zakon o kazenskem postopku 357/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 44 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2019:U.6.2019.8 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/469672 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2019-09-13 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba Sodnemu svetu zato, da lahko uresničuje svojo ustavno vlogo in preko nje prevzema svoj del odgovornosti za stanje v sodstvu, priznati pristojnost, da odloči, kateri kriteriji ocenjevanja iz 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki jo sodnik opravlja kot nosilec sodne oblasti. Vrhovno sodišče na tem mestu dodaja, da je iz povsem enakih razlogov treba Sodnemu svetu priznati tudi pristojnost za sprejem načelnega stališča, da mora biti za napredovanje v višji sodniški naziv, pri katerem se sodniku po 34a. členu ZSS lahko naloži tudi odgovornejše in težje naloge, v oceni, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, njegova uspešnost in strokovnost izkazana izrazito (očitno) nadpovprečno. Ker Sodni svet RS o napredovanju sodnikov odloča po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu omejen na to, ali je njegovo oceno mogoče sprejeti kot razumno in zato zakonito. Po oceni Vrhovnega sodišča povzeti razlogi izkazujejo, da izpodbijana odločitev Sodnega sveta RS ni očitno nerazumna, arbitrarna ali diskriminatorna. Sodni svet RS je obrazložil kakšen standard nadpovprečnosti zahteva za posamezno obliko napredovanja in zakaj, nato pa je z ugotovitvami iz tožničine ocene sodniške službe utemeljil, zakaj po njegovi oceni tožnica kljub nedvomno izkazani nadpovprečnosti standarda za napredovanje v višji naziv ni dosegla. Širši materialnopravni preizkus odločitve o stopnji izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS, sprejete po prostem preudarku, pa je izključen. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet odločanje po prostem preudarku hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv ocena sodniške službe nadpovprečna delovna uspešnost pravica do izjave obseg sodne kontrole 2019-10-28 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 24 ZSS Zakon o sodniški službi 24/3 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:U.9.2025.8 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1250979 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-10-10 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Sodni svet v obravnavani zadevi meja svoje diskrecije, ki jo uživa pri odločanju, ni prekoračil. Tožnica se v bistvenem ne strinja z ovrednotenjem rezultatov njenega dosedanjega dela, kar pa spada v diskrecijsko presojo toženca, ki samostojno ocenjuje izpolnjevanje pogojev za napredovanje, strokovno avtonomno z dvotretjinsko večino. Pred Vrhovnim sodiščem pravilnost uporabe diskrecije ni del presoje v upravnem sporu zoper tovrstno odločitev, temveč je to zgolj morebitna prekoračitev diskrecije oziroma njena zloraba (drugi odstavek 27. člena ZUS-1). Kot že obrazloženo, je Sodnemu svetu v okviru diskrecijske pravice, ki jo ima v postopku odločanja o napredovanju sodnika, pridržana vsebinska (lastna) presoja oziroma ovrednotenje zakonsko opredeljenih kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS (teh ni mogoče neposredno uporabiti), upoštevaje pri tem merila iz drugega odstavka istega člena, ki jih sprejme Sodni svet (prim. 4. točko prvega odstavka 23. člena ZSSve). Vrhovno sodišče presoja le, ali je bila odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z njegovim namenom. Tem kriterijem izpodbijana odločba zadosti. sodniška služba hitrejše napredovanje sodnice plačni razred Sodni svet odločanje po prostem preudarku 2025-12-02 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/2 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 28/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23/1-4 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2019:U.6.2018.6 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/382900 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2019-01-15 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Sodni svet RS v postopku predlaganja in izvolitve kandidatov za sodnike mednarodnega sodišča poda le mnenje in ne opravi izbire med kandidati, zato ne gre za vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. upravni akt dovoljenost upravnega spora Sodni svet imenovanje na sodniško mesto obrazložitev predloga mnenje zavrženje tožbe kandidatura za sodnika mednarodnega sodišča 2019-03-21 ZSSve Zakon o sodnem svetu 33 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 2 ZPKSMS Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč 3 ZPKSMS Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč 6 ZPKSMS Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč 7 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2022:U.11.2021.19 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/834367 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2022-02-09 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Za oceno o povprečnosti vodenja sodišča ne zadošča pavšalna ugotovitev, da so rezultati sodišča v zadnjem obdobju povprečni, zlasti še, če je sodišče slabše rezultate doseglo po kriterijih, na katere tožnica kot predsednica sodišča praviloma niti ni mogla vplivati (trajanje postopkov v pomembnejših zadevah in delež potrjenih zadev) oziroma ne da bi bilo ugotovljeno, kako in če je k temu prispevalo njeno vodenje. Upoštevati je treba, da kriteriji in merila za ocenjevanje uspešnosti vodenja sodišča, za razliko od kriterijev za napredovanje, niso določeni in da tožnica ne kandidira za mesto predsednice sodišča, temveč da bi v nadaljevanju svoje kariere opravljala sodniško funkcijo na istem delovnem mestu v višjem sodniškem nazivu. Nenazadnje pa napredovanje sodnika ni namenjeno zgolj zagotavljanju njegove materialne neodvisnosti oziroma izboljšanju njegovega materialnega položaja, temveč tudi moralnemu priznanju sodniku za njegovo (zlasti dolgoletno) delo. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za hitrejše napredovanje izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje raven nadpovprečnosti odločanje po prostem preudarku (diskrecija) kriteriji sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta standard obrazloženosti odločbe ugoditev tožbi 2022-04-01 ZSSve Zakon o sodnem svetu 34a ZSSve Zakon o sodnem svetu 34a/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 4 ZSS Zakon o sodniški službi 4/1 ZSS Zakon o sodniški službi 24 ZSS Zakon o sodniški službi 24/1 ZSS Zakon o sodniški službi 24/2 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 29 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-3 ZSS-F Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi 10 ZSS-F Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi 17 ZSS-H Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi 11 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:U.5.2025.8 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1216551 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-06-04 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Iz besedila četrtega odstavka 34. a člena ZSS izhaja, da Sodni svet o predlogu za navedeno napredovanje odloča po prostem preudarku. Taka razlaga te določbe ZSS je uveljavljena v sodni praksi Vrhovnega sodišča. Kadar organ odloča po prostem preudarku, se v upravnem sporu v okviru presoje zakonitosti akta presoja, ali je bil prosti preudarek uporabljen v skladu z njegovim namenom in ali so bile meje prostega preudarka prekoračene. Obseg sodnega preizkusa prostega preudarka je torej omejen in so zanj postavljeni okviri: odločba o upravni zadevi mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je organu pooblastilo dano (tretji odstavek 40. člena ZUS-1). Sodnemu svetu je z namenom uresničevanja njegove vloge kot državnega organa sui generis in v skladu z delom njegove odgovornosti za stanje v sodstvu treba priznati pristojnost, da odloči, kateri izmed kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije. Ko zakon za odločanje o napredovanju določa, da ima Sodni svet prosti preudarek, mu s tem v okviru zakonsko očrtanega prostora presoje, upoštevaje načelo enakosti pred zakonom, omogoča, da v primeru izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev pretehta, ali je predlog za napredovanje utemeljen tako z vidika upravičenega interesa posameznega sodnika za ustrezno poklicno napredovanje kot tudi z vidika javnega interesa. Sodna praksa se je sicer sprva res nagibala k stališču, da je zahteva po strožjem standardu nadpovprečnosti pri tej obliki hitrejšega napredovanja neutemeljena, vendar je Vrhovno sodišče prav v tej razliki prepoznalo utemeljeno stopnjevanje zahtev po odstopanju od povprečja primerljive skupine sodnikov do meje, ki omogoča uspeh v izbirnem postopku. Besedilo četrtega odstavka 34. a člena ZSS s tem, ko opredeljuje formalne pogoje za sporni tip napredovanja, ne izključuje možnosti, da Sodni svet upošteva (med drugim) tudi celotno sodnikovo poklicno pot zlasti na podlagi dejstev in ugotovitev, ki izhajajo iz ocen sodniške službe (prim. drugi odstavek 10. člena Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto). Drugi odstavek 13. člena ZSS je v zakonu umeščen v II. poglavje z naslovom "Izvolitev v sodniško funkcijo in imenovanja v sodniški službi" ter obdobje opravljanja poklica odvetnika z opravljanjem sodniške funkcije izenačuje za potrebe ugotavljanja delovnih izkušenj v postopkih izvolitve na sodniško mesto. Zakon pa ne predvideva upoštevanja navedenega dejstva ob ocenjevanju sodniške službe. Sodni svet napredovanje sodnika v višji naziv prosti preudarek ustaljena upravno-sodna praksa vrhovnega sodišča obseg sodnega preizkusa pogoji za napredovanje upravičen interes sodnika javni interes nadpovprečne delovne sposobnosti sodnika delovne izkušnje ocena sodniške službe 2025-07-04 ZSS Zakon o sodniški službi 13 ZSS Zakon o sodniški službi 13/2 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 28/1 ZSS Zakon o sodniški službi 32 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:U.6.2025.15 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1211049 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-05-12 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Sodni svet je v obrazložitvi korektno povzel mnenja predsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča in ministrice za pravosodje in tudi to, da so vsi trije zaradi njenega dolgoletnega uspešnega opravljanja funkcije podpredsednice dali prednost tožnici. Obrazložil pa je tudi, zakaj je kljub navedenim skladnim mnenjem odločil drugače. Sodna presoja izbire Sodnega sveta je zaradi njegovega posebnega ustavnega položaja Sodnega sveta in posledično širokega polja proste presoje omejena na test tako imenovane očitne (ne)razumnosti. Vrhovno sodišče ocenjuje, da razlogi v izpodbijani odločbi zadoščajo za oceno, da niso nerazumni in narekujejo presojo, da Sodni svet svojih zakonskih pooblastil ni prekoračil. prosta presoja Sodnega sveta imenovanje predsednika sodišča test očitne nerazumnosti izbire kandidatov obrazložitev odločbe 2025-06-13 URS Ustava Republike Slovenije 130 URS Ustava Republike Slovenije 132 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/5 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2018:U.1.2018.6 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/280255 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2018-05-07 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Načela sorazmernosti izrečenih ukrepov ni mogoče uporabiti, kadar izvedeni postopek ocene sodniške službe pokaže na takšne in tolikšne pomanjkljivosti pri opravljanju sodniškega dela, zaradi katerih ocenjevani sodnik ne dosega niti minimalnih zahtevanih standardov strokovnosti. Ocena o neustrezanju sodniški službi se sprejme le izjemoma, ob posebej utemeljenih razlogih. Predstavlja skrajni ukrep, ki se uporablja restriktivno, v primerih, ko je v postopku ocenjevanja sodnika sprejet neizogiben zaključek, da sodnik ni (več) sposoben opravljanja sodniške funkcije niti v skladu z objektivno presojenim minimalnim sprejemljivim standardom. Sodni svet pri strokovni oceni sodniškega dela uživa določeno polje proste presoje, katere kriterije oceni kot pomembnejše oziroma jim da večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije in so pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi kriteriji ter zato pretehtajo morebitno sodnikovo ustreznost po manj pomembnem kriteriju. Presoja pravilnosti in zakonitosti akta toženke o potrditvi negativne ocene in posledični ugotovitvi prenehanja sodniške funkcije tako ne zajema presoje primernosti strokovne ocene, pač pa „zgolj“ presojo (v okviru tožbenih očitkov), ali je toženka pravilno uporabila kriterije iz 29. člena ZSS in je zato njeno oceno mogoče sprejeti kot razumno in zakonito. Sodni svet prenehanje sodniške funkcije pravica do nepristranskega sodnika zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti pravica do izjave načelo zaslišanja strank zaslišanje kot dokazno sredstvo rok za izdajo odločbe načelo sorazmernosti kriteriji za oceno sodniške službe negativna ocena sodniške službe polje proste presoje obseg sodne presoje 2021-04-19 ZSS Zakon o sodniški službi 29 ZSS Zakon o sodniški službi 33 ZSS Zakon o sodniški službi 33/1 ZSS Zakon o sodniški službi 74 URS Ustava Republike Slovenije 156 ZSSve Zakon o sodnem svetu 34 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZPP Zakon o pravdnem postopku 70 ZPP Zakon o pravdnem postopku 70/5 ZPP Zakon o pravdnem postopku 71 ZPP Zakon o pravdnem postopku 71/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 65 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 65/1-2 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 9 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 9/1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2022:U.2.2018.22 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/837296 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2022-02-24 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Kazensko pravo Ustavno pravo Upravno pravo Ker je Vrhovno sodišče s sodbo in sklepom z dne 14. 12. 2021 ugodilo tožničini tožbi in odpravilo sklep Disciplinskega sodišča Sodnega sveta RS z dne 9. 4. 2018 (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zavrnilo predlog za izrek disciplinske sankcije namestnice disciplinske tožilke z dne 6. 12. 2017, modificiran na glavni obravnavi 5. 2. 2018 in 9. 4. 2018 (4. točka 357. člena ZKP in 44. člen ZSSve), bremenijo stroški disciplinskega postopka, ki jih je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo, proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP v zvezi s 44. členom ZSSve), toženka pa mora tožnici v 15 dneh povrniti njene stroške upravnega spora, ki jih je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1), saj sodišče v obravnavani zadevi ni odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi (v sporu polne jurisdikcije). Sodni svet sodnik sodniška služba disciplinski postopek zastaranje disciplinskega postopka tožba v upravnem sporu ugoditev tožbi ustavitev disciplinskega postopka sklep o stroških postopka 2025-02-11 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 25 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 25/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/4 ZKP Zakon o kazenskem postopku 96 ZKP Zakon o kazenskem postopku 96/1 ZKP Zakon o kazenskem postopku 357 ZKP Zakon o kazenskem postopku 357/4 ZKP Zakon o kazenskem postopku 429 ZSSve Zakon o sodnem svetu 43 ZSSve Zakon o sodnem svetu 44 ZSSve Zakon o sodnem svetu 44/1 Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu 3 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2020:U.5.2020.23 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/646711 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2020-11-10 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo V primeru rednega napredovanja je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo predsednika sodišča o uvrstitvi v plačni razred ali o napredovanju v položaj svetnika. Napredovanji, o katerih odloča predsednik sodišča, sta praviloma "avtomatični." Podlaga za odločitev je ocena sodniške službe. Predsednik sodišča je nanjo vezan. Iz nobenega predpisa ne izhaja, da bi smel preverjati njeno procesno in vsebinsko pravilnost. To pa ne velja za Sodni svet ob odločanju o pritožbi zoper predsednikovo odločitev. Stališče Sodnega sveta o vezanosti na oceno sodniške službe bi pomenilo, da je sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo, v kateri zaradi tega stališča grajane ocene ni preizkusil, pretirano omejeno. Preizkus bi bil zreduciran le na vprašanje, ali je pravilna odločitev o tožnikovem nenapredovanju glede na oceno sodniške službe, ki bi jo moral Sodni svet sprejeti kot pravilno, čeprav je srž spora ravno v njeni zatrjevani nepravilnosti in čeprav je samostojno ni mogoče izpodbijati kljub temu, da poleg ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, ocena o neizpolnjevanju kriterijev za napredovanje najbolj poseže v sodnikov položaj in če je vsebinsko napačna, lahko tudi v njegovo neodvisnost. Sodni svet lahko tudi tedaj, ko odloča o sodnikovi pritožbi zoper odločbo predsednika o (ne)napredovanju, napravi drugačne dejanske in pravne zaključke od tistih, ki so vsebovani v oceni personalnega sveta in morebiti korigirano oceno uporabi pri svoji odločitvi. Če se izkaže, da je pritožba utemeljena, spremeni odločbo predsednika sodišča, ki temelji na neustrezni oceni. Čeprav razlogi za spremembo niso na strani predsednika, pač pa v neustreznosti ocene, ki jo je bil dolžan upoštevati, je to edini način za odpravo njenih učinkov. Ne more pa Sodni svet odločbe predsednika razveljaviti in mu zadeve vrniti v ponovno odločitev, v okviru katere bi ustreznost (posredno izpodbijane) ocene preizkušal slednji sam: zakon mu take pristojnosti (in nasploh prisojnosti ugotavljanja sodnikove strokovne in delovne uspešnosti) ne daje. Sodni svet sodniško napredovanje redno napredovanje pogoji za napredovanje ocena sodniške službe ni upravni akt vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta pravica do sodnega varstva ugoditev tožbi zmotna uporaba materialnega prava 2021-01-04 URS Ustava Republike Slovenije 23 URS Ustava Republike Slovenije 125 ZSS Zakon o sodniški službi 24 ZSS Zakon o sodniški službi 24/1 ZSS Zakon o sodniški službi 24/2 ZSS Zakon o sodniški službi 24/3 ZSS Zakon o sodniški službi 24/4 ZSS Zakon o sodniški službi 25 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 29 ZSS Zakon o sodniški službi 32 ZSS Zakon o sodniški službi 33 ZSS Zakon o sodniški službi 34 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23/1-2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 32 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/1-1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-4 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 8 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 8/1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.7.2021.9 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/715573 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-05-25 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Drži, da imajo člani Sodnega sveta zaradi diskrecijske pravice organa, katerega člani so, zelo široke možnosti pri zastavljanju vprašanj kandidatom; zastavljajo jih lahko tudi izven podatkov, ki izhajajo iz spisovnega gradiva, saj le na tak način lahko pride do izraza ustavna vloga Sodnega sveta v pravosodnem sistemu. Toda povsem brez omejitev pri zastavljanju vprašanj člani Sodnega sveta vendarle niso. Ne starost kandidata ne število (zaporednih) predsedniških mandatov nista izrecno zapisana kot pogoja za predsedniško kandidaturo, a je del diskrecijske pravice Sodnega sveta tudi razprava o vprašanjih, ki so izven vsebine, ki jo nudi zbrano pisno gradivo, in tudi izven presoje formalnih pogojev za kandidaturo. Če bi ne bilo tako, bi bila vloga Sodnega sveta pri imenovanju predsednikov sodišče izvotljena in zmanjšana na uradnikovanje. Po oceni Vrhovnega sodišča člani Sodnega sveta zato kandidatom lahko zastavljajo tudi vprašanja o smiselnosti/primernosti (večkratne) ponovitve mandata, ne glede na to, da zakonske omejitve ni, in to celo v primerih, povezanih s kandidatovo/kino starostjo; če bi šlo, na primer, za kandidata/ko, za katerega/o je bilo v času odločanja Sodnega sveta jasno, da glede na svojo starost ne bo mogel dokončati mandata zaradi zakonske omejitve prenehanja sodniške službe, na katero je vezana tudi predsedniška funkcija. Toda obravnavani primer ni tak. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnico (katerega vsebina za toženo stranko ni sporna) ni mogoče razbrati, da v okoliščinah obravnavanega primera vprašanji članice Sodnega sveta o "času za menjavo" in "mlajši krvi" nista bili razlog za tožničino neizbiro za mesto predsednice sodišča, Vrhovno sodišče ne more presoditi, da obravnavani izbirni postopek ni bil nepošten. Ustavni pomen neodvisnosti sodstva, kljub posebnostim postopka imenovanja predsednika sodišča in diskrecijskega načina odločanja, od (članov) Sodnega sveta terja, da z zadostno obrazložitvijo odločitve ne le kandidata ampak tudi javnost prepričajo o spoštovanju meja diskrecijskega odločanja, poštenosti postopka in enakem obravnavanju, kar je tudi bistvo načela vladavine prava iz 2. člena Ustave v zvezi z 157. členom Ustave. imenovanje predsednika okrožnega sodišča Sodni svet neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov izpodbijanje sklepa o neizbiri prosta presoja Sodnega sveta diskrecijska pravica obseg obrazložitve standard obrazloženosti odločbe zakonitost postopka izbire ugoditev tožbi pravica do poštenega sojenja 2021-06-15 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 6 URS Ustava Republike Slovenije 2 URS Ustava Republike Slovenije 14 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 25 URS Ustava Republike Slovenije 125 URS Ustava Republike Slovenije 130 URS Ustava Republike Slovenije 131 URS Ustava Republike Slovenije 132 URS Ustava Republike Slovenije 157 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 33 ZSSve Zakon o sodnem svetu 33/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 35 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 62a ZSSve Zakon o sodnem svetu 62a/3 ZS Zakon o sodiščih 62a ZS Zakon o sodiščih 62a/2 ZS Zakon o sodiščih 62a/3 62b ZS Zakon o sodiščih 62b/5 ZS Zakon o sodiščih 62b/6 ZS Zakon o sodiščih 62b/8 ZS Zakon o sodiščih 62b/9 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59/1 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 2 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 214 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.1655.2018.35 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/uprs/356678 SI UPRS Upravno sodišče Slovenija 2018-09-05 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Za absolutno kršitev ne gre, če se presodi, da ugotovljena nepravilnost v postopku ni takšna, da bi lahko vplivala na volilni izid. varstvo volilne pravice smiselna uporaba določb zakona volitve sodnikov v Sodni svet 2019-02-06 ZSSve Zakon o sodnem svetu 19 ZSSve Zakon o sodnem svetu 20 ZSSve Zakon o sodnem svetu 20/3 ZVRK Zakon o volilni in referendumski kampanji 2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:U.1.2025.22 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/6760992 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-02-18 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Drugi odstavek 10. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ureja le druge (širše) pogoje, ki posamezniku omogočajo kandidiranje na mesto upravnega sodnika. Ne ureja pa kriterijev, po katerih se med več kandidati, ki vsi izpolnjujejo pogoje za mesto upravnega sodnika (bodisi splošne pogoje za višjega sodnika po 8. členu Zakona o sodniški službi (ZSS) bodisi posebne pogoje po 10. členu ZUS-1) izbere najprimernejšega kandidata. Glede kriterijev se zato v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZUS-1 uporabi 28. člen ZSS. Za pravilno razlago 12. člena Meril za izbiro kandidatov na sodniško mesto (Merila) je treba upoštevati določbe ZSS o ugotavljanju dejanskega stanja v izbirnem postopku, ki Sodnemu svetu nalaga dolžnost vselej v celoti upoštevati pisno dokumentacijo pri izbiri najprimernejšega kandidata, glede uporabe preostalih spoznavnih metod pa daje prosti preudarek, saj z uporabo besede "lahko" vzpostavlja možnost in ne dolžnosti uporabiti druga (primeroma našteta) spoznavna sredstva, kot so: razgovor, preizkus strokovnega in drugih znanj ali psihološki preizkus. Prvi odstavek 12. člena Meril Sodnemu svetu daje zgolj možnost izvesti razgovore z enim ali več kandidatov, ki jih v ožji izbor uvrsti sam ali ki jih kot najustreznejše navede predsednik sodišča, ne vzpostavlja pa obveznosti Sodnega sveta izvesti razgovore z vsemi navedenimi kandidati, če se odloči izvesti razgovor z nekaterimi od njih. Cilj Sodnega sveta je izbrati po njegovi oceni najustreznejšega kandidata. Posameznikove lastne značilnosti so glede na zakonsko določene kriterije tiste, ki prepričajo Sodni svet, da ga izbere, zato je argumentacija njegove odločitve o izbiri namenjena izpostavljanju (pravno) relevantnih karakteristik izbranega, in ne neizbranega kandidata. Posledično izpostavljanje uspešnosti opravljanja sodniške funkcije pri nekaterih kandidatkah pomeni le, da je to upoštevanja vredna pozitivna okoliščina v okviru presoje zakonskih kriterijev iz 28. člena ZSS. Ne pomeni pa izpostavitev te okoliščine, da je toženka izbor opravljala izključno na podlagi uspešnosti opravljanja sodniške funkcije. upravni sodnik višji sodnik kriteriji za izbiro kandidata splošni pogoji posebni pogoji izbirni postopek prosti preudarek izbira kandidata obveznost osebnega razgovora značilnosti sodniška funkcija 2025-03-25 ZSS Zakon o sodniški službi 18 ZSS Zakon o sodniški službi 18/5 ZSS Zakon o sodniški službi 18/7 ZSS Zakon o sodniški službi 19 ZSS Zakon o sodniški službi 21 ZSS Zakon o sodniški službi 21a ZSS Zakon o sodniški službi 22 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 10 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 10/2 Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto 12 Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto 12/1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:U.3.2025.14 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1204546 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-04-16 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Vrhovno sodišče se načelno strinja, da je treba v postopkih imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč stremeti k temu, da se v čim večji meri udejanji načelo neposrednosti. Kakovostno odločanje se namreč najbolje zagotavlja tako, da se člani Sodnega sveta ne samo seznanijo z razpoložljivim procesnim gradivom, ampak so navzoči tudi pri razgovoru s kandidatom. Kljub temu očitana kršitev ni podana: iz Poslovnika Sodnega sveta in ZSSve ne izhaja, da bi o imenovanju predsednika sodišča lahko odločali le člani, ki so sodelovali v vseh predhodnih fazah postopka, kot tudi ne obveznost člana Sodnega sveta, da glasuje o vseh zadevah, ki se obravnavajo na posamezni seji. Neodvisnost Sodnega sveta se neločljivo povezuje z njegovo odgovornostjo - zaupanje javnosti in njeno podporo mora graditi s preglednim delom in odgovornostjo. Kot poudarja Posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE), noben sodni svet ni nad zakonom. Nekatere odločitve sveta vplivajo na pravice, ki jih varuje Evropsko sodišče za človekove pravice, na primer v zvezi s kariero sodnikov, zato morajo biti obrazložene, sodniki pa morajo imeti pravico do sodnega varstva. Kadar pravilnost sklepa sveta preizkusi neodvisno sodišče, je sodni svet za tak sklep odgovoren. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da obrazložitev izbire imenovanega kandidata na mesto predsednika sodišča zaradi specifičnega načina odločanja Sodnega sveta ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom. Sodni svet o izbiri izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje za predsednika sodišča, v okviru zakonsko določenih kriterijev odloči po prostem preudarku, na podlagi samostojne ocene, ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom. Z izbiro posameznega kandidata je namreč že po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov. imenovanje predsednika sodišča načelo neposrednosti navzočnost na seji Sodni svet načelo transparentnosti prosti preudarek načelo enakosti 2025-05-19 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/3 ZSSve Zakon o sodnem svetu 2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 62a ZSSve Zakon o sodnem svetu 62b https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2022:U.3.2022.18 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/892638 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2022-08-30 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Zakonsko urejene možnosti napredovanja v sodniški karieri so tako na eni strani gradnik posebej pomembnega javnega interesa, tj. kakovostnega in učinkovitega izvrševanja sodne oblasti, na drugi strani pa omogočajo uresničevanje upravičenega interesa ustreznega poklicnega napredovanja sodnikom pod enakimi pogoji. Ko zakon za odločanje o napredovanju določa, da ima Sodni svet prosti preudarek, mu prostor presoje daje, da v okviru zakonsko očrtanega prostora presoje, upoštevaje načelo enakosti pred zakonom, v primeru izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev pretehta, ali je predlog za napredovanje utemeljen tako z vidika navedenega javnega interesa kot tudi z vidika upravičenega interesa posameznega sodnika za ustrezno poklicno napredovanje. Namen prostega preudarka izhaja iz namena celotnega delovanja, položaja in pooblastil Sodnga sveta. Besedilo četrtega odstavka 34.a člena ZSS s tem, ko opredeljuje formalne pogoje za tu sporni tip napredovanja, ne izključuje možnosti, da Sodni svet upošteva (med drugim) tudi celotno sodnikovo poklicno pot zlasti na podlagi dejstev in ugotovitev, ki izhajajo iz ocen sodniške službe (prim. drugi odstavek 10. člena Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto). Tako očrtana podlaga za odločanje Sodnega sveta ni v nasprotju z namenom četrtega odstavka 34.a člena ZSS, saj ni nezdružljiva s posebnim ciljem/namenom tega tipa napredovanja – zagotoviti visoko strokovno in učinkovito delo sodišč po poti stalnosti sodnikov na prvostopenjskih sodiščih z možnostjo napredovanja pod blažjimi formalnimi pogoji, kot je to omogočeno po prvem odstavku istega člena (tj. če iz ocene sodniške službe izhaja, da izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv). Obseg presoje Vrhovnega sodišča je, izhajajoč pri tem iz tretjega odstavka 40. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), na področju odločanja Sodnega sveta po prostem preudarku, ki predpostavlja ovrednotenje kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS, v upravnem sporu po prvem do tretjem odstavku 36. člena ZSSve soopredeljen z ustavno očrtanim položajem Sodnega sveta. Da bi bil lahko ta ustavni položaj Sodnega sveta spoštovan in ohranjen v sodnem sporu med sodnikom in Sodnim svetom, Vrhovno sodišče ne sme nedopustno omejevati prostora presoje, ki je zaupan Sodnemu svetu kot posebnemu ustavnemu organu. Preizkus Vrhovnega sodišča je, upoštevaje te značilnosti upravnega spora po prvem, drugem in tretjem odstavku 36. člena ZSSve, na tem področju kontrolne narave in se v tem okviru omejuje na preizkus: (1) zakonitosti postopka, (2) morebitne prekoračitve zakonskega okvira za prosti preudarek in (3) morebitnega odločanja v nasprotju z namenom prostega preudarka (prim. 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi s 36. členom ZSSve); (4) ali je bil morda popačen zakonski pojem ali prostor presoje, (3) ali so bila spoštovana splošno in posebej določena merila za ovrednotenje, (4) ali so bili morda kot odločilni upoštevani premisleki, ki so tuji področju in (5) ali je sodišču omogočeno, da opravi kontrolno funkcijo. hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za izredno napredovanje prosti preudarek obseg presoje v upravnem sporu vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta enako varstvo pravic enakost pred zakonom retroaktivnost 2022-09-22 URS Ustava Republike Slovenije 2 URS Ustava Republike Slovenije 14 URS Ustava Republike Slovenije 14/2 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 155 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 28/1 ZSS Zakon o sodniški službi 28/2 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 2/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 2/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23 ZSSve Zakon o sodnem svetu 32 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 63 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 63/1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2019:U.7.2019.8 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/505810 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2019-12-16 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Izbirni postopek ne omogoča kandidatom, da nasprotujejo dejstvom in izpodbijajo dokaze, ki jih je k svoji kandidaturi predložil drug kandidat, oziroma ki se nanašajo na drugega kandidata. Pravica do izjave se nanaša le na dejstva, ki se tičejo njegove kandidature, kar jasno izhaja iz tretjega odstavka 16. člena ZSS. Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje. Odločitev o izbiri zato ni matematična operacija, pač pa rezultat celovite ocene strokovnih in osebnostnih lastnosti kandidata, ki jo Sodni svet sprejme v, kot že navedeno, večfaznem postopku s kvalificirano (dvotretjinsko) večino glasov vseh članov. imenovanje na sodniško mesto Sodni svet izločitev člana Sodnega sveta nepristranskost odločanja videz nepristranskosti pravica do izjave kriteriji za izbiro mnenje predsednika sodišča pravica do enakega obravnavanja diskrecijska pravica 2020-02-03 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/5 ZSSve Zakon o sodnem svetu 29 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/1-127/1-2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 9 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 9/2 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 35 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 36 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 237 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 237/2 ZSS Zakon o sodniški službi 16 ZSS Zakon o sodniški službi 16/3 ZSS Zakon o sodniški službi 16/4 ZSS Zakon o sodniški službi 16/5 ZSS Zakon o sodniški službi 18 ZSS Zakon o sodniški službi 18/7 ZSS Zakon o sodniški službi 28 URS Ustava Republike Slovenije 22 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 6 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:U.7.2024.57 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1198026 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-03-20 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Sodno varstvo v upravnem sporu neposredno pred Vrhovnim sodiščem na podlagi 36. člen ZSSve je namenjeno izključno izpodbijanju odločb in sklepov Sodnega sveta, ne pa na tej zakonski podlagi tudi izpodbijanju aktov Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu Republike Slovenije (KEI). Zato Vrhovno sodišče o izpodbijanem načelnem mnenju na podlagi 36. člena ZSSve ni pristojno odločati. To, da je v izpodbijanem načelnem mnenju KEI mogoče prepoznati, da je bila podlaga za sprejem mnenja ravnanje tožnika, nikakor ne zadošča za sklep, da gre za oblastveni, posamični akt, s katerim je bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Sprejeta načelna mnenja KEI imajo tako kot priporočila, smernice KEI ter pravila etičnega kodeksa le preventivno in priporočilno vlogo. Drugače pa je z odločbami o disciplinskih kršitvah, zoper katere je sodniku vselej zagotovljeno sodno varstvo. Sodni svet komisija za etiko in integriteto upravni spor načelno mnenje akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt disciplinska kršitev 2025-05-06 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1-4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2024:U.4.2023.5 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1060808 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2024-01-04 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Razporejanje sodnikov za sojenje v pomembnejših zadevah, mentorstvo ali dodelitev na sodišče višjega položaja so (dopustne) posledice hitrejšega napredovanja v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu in ne pogoj zanj. ZSS je v petem odstavku 34.a člena zamejil prostor presoje Sodnega sveta in iz prostora proste presoje izključil oceno Sodnega sveta, ki posledice tovrstnega napredovanja šteje kot zakonski pogoj za predlagano napredovanje oziroma kot pogoj, ki bi, če bi bil izpolnjen, prosti preudarek nagnil v prid predlaganemu napredovanju. Sodnik, ki napreduje po četrtem odstavku 34. a člena ZSS, se namreč tem »posledicam« (sojenju v pomembnejših zadevah, mentorstvu...) ne more upreti. Tehtanje navedenih (v času odločanja Sodnega sveta še vedno le potencialnih, bodočih) »posledic« z vidika njihovega vpliva na odločitev o predlaganem napredovanju, ki se, kot je bilo že poudarjeno, sprejme po prostem preudarku, je v nasprotju z zakonom. S tako razlago navedene zakonske določbe je Sodni svet prekoračil meje prostega preudarka, saj je pri oceni izpolnjenosti kriterijev za tovrstno napredovanje upošteval kriterije, ki iz zakona ne izhajajo. hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv sojenje v pomembnejših zadevah mentorstvo pogoji za hitrejše napredovanje ocena izpolnjevanja pogojev za napredovanje prosta presoja Sodnega sveta prosti preudarek ugoditev tožbi 2024-03-19 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/5 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 6 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 6/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2024:U.6.2023.17 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1064649 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2024-03-04 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Postopek izbire sodnika in predsednika sodišča spada med postopke, za katere veljajo zahteve iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). V primeru, ko država kandidatom v postopku imenovanja zagotavlja sodno varstvo, čeprav v omejenem obsegu, je tako tudi po praksi ESČP pri odločanju v teh zadevah treba upoštevati standarde poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Temu sledi tudi Ustavno sodišče, ki zagovarja, da mora sodni svet kot poseben ustavni organ (131. člen Ustave) imeti pri odločanju široko polje proste presoje, vendar mora prav zaradi tega posebej paziti, da so v tem postopku zagotovljena jamstva poštenega postopka iz 22. člena Ustave. Postopek, v katerem se kandidat poteguje za sodniško mesto, mora biti pošten: skladen z ustavo, zakonit in transparenten, izbira pa utemeljena na objektivnih merilih. Po praksi ESČP je ob očitku nepoštenosti postopka treba ugotoviti, ali je bil postopek v celoti, vključno z načinom zbiranja in predložitve dokazov, pošten v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP, zlasti tudi z vidika pravice stranke do izjave. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je Sodni svet zato, ker tožnici pred ustnim razgovorom in odločanjem ni dal možnosti, da s predložitvijo listinskih dokazov ovrže obremenjujoče očitke o neetičnem ravnanju in kazenski ovadbi oziroma ni sam preveril govoric, kršil njeno pravico do poštenega postopka. izbira med kandidati pravica do poštenega postopka Sodni svet ugoditev tožbi imenovanje na mesto vrhovnega sodnika pravica do izjave obrazložitev odločbe 2024-03-22 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 6 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 27 URS Ustava Republike Slovenije 131 ZSSve Zakon o sodnem svetu 8 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/5 ZSSve Zakon o sodnem svetu ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 28/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-3 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2020:U.2.2020.12 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/522075 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2020-02-17 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Sodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka. Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon. Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v četrtem odstavku 34.a člena ZSS že sam zožil manevrski prostor za uporabo prostega preudarka. Iz tega sledi, da glede sodnika, ki izpolnjuje formalne kriterije, velja močna domneva o utemeljenosti hitrejšega napredovanja v višji sodniški naziv. Namen uporabe prostega preudarka pri odločanju o obravnavani vrsti sodniškega napredovanja je v oceni, ali obstaja pozitivna prognoza sodnikovega kariernega napredka v smislu strokovnosti, delovnih sposobnosti in zmožnosti izpolnjevati vodstvene funkcije. Posebna narava dela - delo na projektih, ki so po naravi stvari namenjeni delovanju sodstva kot celote - sama po sebi ni ovira za napredovanje v višji sodniški naziv. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za hitrejše napredovanje izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje raven nadpovprečnosti odločanje po prostem preudarku kriteriji 2020-03-31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 24 ZSS Zakon o sodniški službi 24/3 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 28/1 ZSS Zakon o sodniški službi 32 ZSS Zakon o sodniški službi 32/2 ZSS Zakon o sodniški službi 32/3 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/1 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/3 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-4 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 6 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 6/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2020:U.1.2020.8 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/521946 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2020-02-17 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Določbo četrtega odstavka 34. a člena ZSS je treba razlagati na način, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv z vidika vseh meril, ki jih določa 28. člen ZSS. Ovire za napredovanje v višji sodniški naziv pa nikakor ne sme pomeniti niti posebna narava dela (kot v obravnavanem primeru delo na triaži) niti delo na projektih, zlasti, če gre za dela, ki prispevajo k uspešnosti konkretnega sodišča ali celo sodstva kot celote. S takšno naravo dela se namreč v celoti uresničuje zakonodajalčev namen ureditve sistema napredovanj sodnikov. Sodni svet poudarja, da v postopkih odločanja o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikovo nadpovprečnost pri presoji utemeljenosti napredovanja presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero, kar pa ni niti logično niti ni smiselno. Starejše ocene dela so namreč že utemeljile napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega od formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34. a člena ZPP, kar torej pomeni, da je bilo predhodno delo sodnika pri napredovanjih dejansko že upoštevano. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za hitrejše napredovanje izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje raven nadpovprečnosti kriteriji 2020-03-31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 24 ZSS Zakon o sodniški službi 24/3 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 32 ZSS Zakon o sodniški službi 32/2 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/1 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/5 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/5-1 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/5-3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1-4 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2024:U.3.2024.11 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1087054 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2024-04-15 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Prosti preudarek izhaja iz namena celotnega delovanja, položaja in pooblastil Sodnega sveta. Kadar ima organ pooblastilo, da odloča po prostem preudarku, posameznik nima pravice zahtevati odločitve z določeno vsebino, a odločanje po prostem preudarku tudi ne pomeni pravno nevezanega odločanja. Mandatni sistem predvideva iztek mandata aktualnemu predsedniku sodišča in periodično objavo javnega poziva sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika sodišča. Glede na to, da zakon omogoča neomejeno ponavljanje mandatov, ima aktualni predsednik sodišča kot kandidat v izbirnem postopku ob upoštevanju zahtev načela enakosti možnost (ponovnega) imenovanja. Stališče toženke, da mandatni sistem »predvideva ciklično menjavanje predsednikov sodišč,« ni sprejemljivo, ker ni združljivo s stališčem o zakonsko urejeni možnosti neomejenega ponavljanja mandatov. Zakonodajalec je izbral možnost neomejenega ponavljanja mandatov in torej iz izbire ni á priori izključil kandidatov, ki so že pridobili izkušnje z vodenjem sodišča. To ne pomeni, da je navedeni kriterij vselej in v vseh primerih neupošteven. Kandidat, ki je aktualni predsednik, prav zato, ker nima zagotovljenega večnega in avtomatiziranega ponavljanja mandata, nima á priori prednosti zgolj zato, ker je sodišče uspešno vodil in sodišče dosega dobre poslovne rezultate. Vendar na drugi strani tudi zgolj zato, ker je sodišče že vodil, ni neprimeren kandidat, ker ta okoliščina ni skladna s pričakovanji toženke po raznolikosti v vodenju sodišča in se (poenostavljeno) z javnim pozivom „išče“ kandidat, ki bo (tudi) temu kriteriju lahko zadostil. Kadar zakon za odločanje pomembno vsebino določno opredeli, s tem zameji prostor presoje za prosti preudarek. Tudi zakonsko določno opredeljena možnost neomejenega ponavljanja mandatov predsednika sodišča v drugem odstavku 62. a členu ZS omejuje prostor proste presoje pri odločanju po prostem preudarku. Toženkino stališče, po katerem je razlog za neizbiro edinega kandidata (ki je aktualni predsednik sodišča) to, da stopa v ospredje potreba po raznolikosti v vodenju sodišča, namreč izvotli jasno in nedvoumno odločitev zakonodajalca, da določi zakonske pogoje za imenovanje na mesto predsednika na način, da ne omeji možnosti ponavljanja mandatov. prosta presoja Sodnega sveta imenovanje predsednika okrožnega sodišča število mandatov ugoditev tožbi zmotna uporaba materialnega prava odločanje po prostem preudarku izključitveni razlog 2024-05-28 ZS Zakon o sodiščih 62a ZS Zakon o sodiščih 62a/2 ZS Zakon o sodiščih 62a/3 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/5 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 64/5 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2020:U.6.2020.29 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/615383 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2020-10-07 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Ker razlog za izločitev ni v odnosu med tožnico in članico, temveč med tožničino protikandidatko in članico, tožnica predloga za izločitev, ki bi se nanašal na slednji, ni mogla uveljavljati prej, preden je prejela izpodbijano odločitev, iz katere je prvič (uradno) izvedela, kdo je njena protikandidatka. Izločitev člana Sodnega sveta v okviru izločitvenega razloga iz druge alineje drugega odstavka 30. člena ZSSve je na mestu, kadar odnos med članom Sodnega sveta in kandidatom (pozitivno ali negativno) odstopa od običajnih odnosov med sodnicami in sodniki. Utemeljitev izbire najboljšega kandidata od Sodnega sveta ne terja, da opravi primerjavo med vsemi kandidati, saj kandidati, ki sodelujejo v izbirnem postopku, zasledujejo vsak svoj interes in se vsak zase in s sebi lastnimi značilnostmi potegujejo za isto sodniško mesto - postopek izbire kandidata za mesto sodnika tudi nima narave spora med kandidati za sodniško mesto. Odločanje o izbiri kandidata tudi ni odločanje v upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, saj ne obstoji pravica biti izvoljen v sodniško funkcijo. Naloga Sodnega sveta pa je, da izbere po lastni oceni najboljšega ter da argumentirano pojasni, zakaj je izbral določenega kandidata. Tem kriterijem izpodbijana odločba zadošča. Logično je, da pri tem poudarja tiste dele iz zbranega gradiva o izbranem kandidatu, ki so v prid njegovi izbiri, ni pa se mu treba opredeliti do vseh podatkov. Ob tem tožnica spregleda, da tožena stranka izbire ni opravila le na udeleženkinih ocenah sodniške službe in njeni publicistično-predavateljski dejavnosti, temveč je svojo izbiro utemeljila tudi na pozitivnem mnenju predsednika Višjega sodišča v Ljubljani o udeleženki, zlasti pa na razgovoru z izbrano kandidatko. Sodni svet je udeleženko kot kandidatko izbral na podlagi zakonskih kriterijev, kriterijev iz Meril, mnenja predsednika Višjega sodišča v Ljubljani in neposrednega vtisa. To zadošča za zavrnitev tožničinega očitka, da je izbira plod zlorabe diskrecijske pravice. Poseganje Vrhovnega sodišča v tako obrazloženo odločbo, kot je izpodbijana, bi predstavljalo poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta pri odločanju, zato na ostale tožbene navedbe ne bo odgovarjalo. Sodni svet tožba zoper predlog sodnega sveta izločitev člana Sodnega sveta nepristranskost odločanja videz nepristranskosti diskrecijska pravica kriteriji za izbiro imenovanje na sodniško mesto zakonitost postopka izbire odklonitveni razlog za izločitev prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov polje proste presoje zavrnitev tožbe 2020-10-26 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 20 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 20/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 20/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 52 ZSSve Zakon o sodnem svetu 30 ZSSve Zakon o sodnem svetu 30/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 30/2-1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 30/2-2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 32 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/4 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 37 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 37/1 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 130 URS Ustava Republike Slovenije 132 URS Ustava Republike Slovenije 132/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2019:U.1.2019.13 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/398296 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2019-02-13 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Tožba na dopolnitev odločbe Sodnega sveta ne izpolnjuje pogojev za meritorno obravnavo. V upravnem sporu sodišče ni pristojno za dopolnitev ali dopolnjevanje odločbe Sodnega sveta. Pomanjkljivosti, ki jo stori upravni organ, če ne odloči o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka, ni mogoče odpraviti z odločitvijo sodišča v upravnem sporu. prenehanje sodniške službe prenehanje sodniške funkcije odločba sodnega sveta dopolnilna odločba 2021-04-13 ZSS Zakon o sodniški službi 74 ZSS Zakon o sodniški službi 74/1 ZSS Zakon o sodniški službi 74/2 ZSS Zakon o sodniški službi 76 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 7 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 33 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1-2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 65 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 42 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 42/1 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 207 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 207/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.5.2021.22 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/754388 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-08-31 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Ob dejstvu, da je tožnica po izteku zadnje razporeditve na Vrhovno sodišče šele krajše obdobje opravlja klasično sodniško delo, ki še niti ni bilo predmet ocene sodniške službe, Sodnemu svetu ni mogoče očitati arbitrarnosti, ko je zaključilo, da ob oceni njenih dosedanjih kariernih dosežkov ne more ugotoviti, da je verjetno, da bo sodnica v primeru napredovanja v višji sodniški naziv zanesljivo, dolgotrajno in konsistentno dosegala nadpovprečne rezultate do stopnje, ki bi utemeljevala predlagano napredovanje. Res je, da takšna prognoza ni z zakonom predpisan pogoj za tovrstno napredovanje, vendar pa sodi okvir utemeljevanja uporabe prostega preudarka. Nenazadnje je Vrhovno sodišče ravno v sklepu, s katerim je razveljavilo predhodno zavrnilno odločbo Sodnega sveta v zvezi s predlogom za hitrejše napredovanje tožnice, zavzelo stališče, da je namen uporabe prostega preudarka pri odločanju o obravnavani vrsti sodniškega napredovanja v oceni, ali obstaja pozitivna prognoza sodnikovega kariernega napredka v smislu strokovnosti, delovnih sposobnosti in zmožnosti izpolnjevati vodstvene funkcije. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za hitrejše napredovanje izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje raven nadpovprečnosti odločanje po prostem preudarku (diskrecija) kriteriji zavrnitev tožbe 2021-11-04 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 34 ZSS Zakon o sodniški službi 34/4 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/1 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/5 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2020:U.3.2020.6 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/590696 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2020-06-17 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Sodni svet mora tudi v okviru odločanja po prostem preudarku ustrezno obrazložiti svojo odločitev, če ta odstopa od ocene sodniške službe. Iz odločbe Sodnega sveta morajo biti razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, ali je Sodni svet podatke o delu sodnika celostno ovrednotil in pri tem tudi pojasnil, katerim kriterijem ocenjevanja iz 28. člena ZSS daje večjo težo. Vrhovno sodišče je v istovrstnem sporu zavzelo stališče, da ni niti logična niti smiselna zahteva Sodnega sveta, da se pri odločanju o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikova nadpovprečnost presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero. Starejše ocene sodnikovega dela so namreč že utemeljile napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega od formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS, kar pomeni, da je bilo predhodno delo sodnika že upoštevano pri odločanju o napredovanju na položaj svetnika. Razlaga 34.a člena ZSS, kakršna izhaja iz izpodbijane odločbe, to je, da bi sodnik, ki želi hitreje napredovati na podlagi četrtega odstavka 34.a člena ZSS, moral izkazati ne le nadpovprečnost, temveč bi njegovi rezultati morali biti izrazito izstopajoči, ni le v nasprotju s samim besedilom zakona, temveč tudi z namenom te oblike napredovanja, ki je v tem, da nadpovprečno usposobljeni sodniki z ustreznimi izkušnjami ostanejo na sodišču nižjega položaja in prispevajo k hitrejšemu in učinkovitejšemu delu na tem sodišču. V istovrstni zadevi je Vrhovno sodišče v sklepu U 1/2020 z dne 17. 2. 2020 že zavzelo stališče, da obstoj formalnih pogojev, ki jih določa četrti odstavek 34.a člena ZSS, vzpostavlja domnevo, da obravnavani sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv. Pojasnilo je, da se s tem odpira polje presoje, znotraj katerega se mora Sodni svet vprašati, ali bi obravnavni sodnik, če bi se prijavil na razpis za prosto sodniško mesto z višjim sodniškim nazivom (v tožničinem primeru za prosto mesto okrožnega sodnika), v postopku lahko uspel. Navedeno pomeni, da je določbo četrtega odstavka 34.a člena ZSS zato treba razlagati tako, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku, kot je obravnavani, opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv ob upoštevanju vseh meril, ki jih določa 28. člena ZSS. Takšne presoje pa Sodni svet v tej zadevi ni opravil. napredovanje sodnika v višji naziv Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv pogoji za hitrejše napredovanje izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje raven nadpovprečnosti odločanje po prostem preudarku kriteriji ugoditev in tožbi 2020-08-25 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/1 ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2022:U.2.2022.11 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/862697 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2022-05-19 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Iz same zasnove postopka imenovanja predsednikov sodišč, ki je namenjena varovanju neodvisnosti sodstva, in prepovedi abrbitrarnosti, izhaja, da bolj kot so mnenja pristojnih o kandidaturi usklajena in argumentirana ter drugačna od odločitve Sodnega sveta, manj je zakonitega prostora za posplošeno in vsebinsko prazno obrazložitev toženca. Pri tem ni nepomembno, da tožnik po zadnjih dveh ocenah sodniške službe, ki sta vsebovali tudi oceno njegovih sposobnosti za opravljanje nalog na vodstvenem delovnem mestu, izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Sodni svet je sicer tožnika po razgovoru pozval k dodatnim pojasnilom v zvezi s sodno statistiko Višjega sodišča, a po tem, ko jih je prejel, ni izrazil nobenih pomislekov niti ni od kandidata zahteval dodatnih pojasnil ali ga vabil na ponovni razgovor, tako da bi bilo mogoče iz razgovora z njim ali pisne komunikacije razbrati razloge za neizbiro. Skopa navedba, da "tožnik ni prepričal potrebnega števila navzočih članov Sodnega sveta, da bo z njegovim (ponovnim) imenovanjem na mesto predsednika Višjega sodišča zagotovljeno najbolj optimalno vodenje navedenega sodišča“, ne omogoča ocene o nearbitrarnosti odločanja. imenovanje predsednika sodišča imenovanje predsednika višjega sodišča dovoljen upravni spor izpodbijanje sklepa o neizbiri Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta diskrecijska pravica obseg obrazložitve standard obrazloženosti odločbe zakonitost postopka izbire ugoditev tožbi pravica do poštenega sojenja neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov 2022-08-10 URS Ustava Republike Slovenije 14 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 125 URS Ustava Republike Slovenije 130 URS Ustava Republike Slovenije 131 URS Ustava Republike Slovenije 132 URS Ustava Republike Slovenije 132/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 29 ZSSve Zakon o sodnem svetu 29/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 33 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/4 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 2 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 214 ZS Zakon o sodiščih 62b ZS Zakon o sodiščih 62b/6 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2019:U.5.2018.8 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/365153 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2019-01-09 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Pri disciplinskem postopku in postopku zaradi izreka suspenza iz četrtega odstavka 45. člena ZSSve gre za dva ločena postopka, ki imata različno pravno naravo in zato tudi različen tek, ki sta v pristojnosti različnih organov, pri čemer pa ima tožnik v obeh samostojno pravno sredstvo. Odločitev o suspenzu lahko izpodbija iz razloga, da očitki, ki so bili v izpodbijani odločbi o suspenzu predstavljeni, nimajo ustreznega značaja in teže, pri čemer pa se bo njihova utemeljenost presojala v ločenem disciplinskem postopku (z dokončno odločitvijo pristojnega organa). Izrek suspenza torej ne temelji na presoji utemeljenosti očitanih disciplinskih kršitev, temveč na presoji, ali so očitki (utemeljeni ali ne) takšnega značaja in teže, da narekujejo izrek suspenza zaradi zasledovanja cilja zaupanja javnosti v sodstvo in varstva njegovega ugleda. Suspenz je sicer povezan z disciplinskim postopkom, saj brez uvedenega disciplinskega postopka njegov izrek po ZSSve ni mogoč. ZSSve uvedbo disciplinskega postopka in možnost začasne odstranitve iz sodniške službe veže na vložitev neposrednega predloga za izrek disciplinske sankcije. To pomeni, da je bil v konkretnem primeru disciplinski postopek zoper tožnika uveden z vložitvijo predloga za izrek disciplinske sankcije, četudi mu ta predlog (še) ni bil vročen. S tem so bili namreč izpolnjeni formalni pogoji za izrek suspenza. sodnik sodniška služba suspenz disciplinski postopek ločenost postopkov hujša disciplinska kršitev javno zaupanje osebna integriteta začetek postopka predlog za presojo ustavnosti 2019-02-13 ZSSve Zakon o sodnem svetu 37 ZSSve Zakon o sodnem svetu 37/3 ZSSve Zakon o sodnem svetu 39 ZSSve Zakon o sodnem svetu 39/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 45 ZSSve Zakon o sodnem svetu 45/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 45/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.1.2021 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/676204 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-02-17 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Vrhovno sodišče se strinja s tožnico, da iz same zasnove postopka imenovanja predsednikov sodišč, ki je namenjena varovanju neodvisnosti sodstva, izhaja, da bolj kot so mnenja pristojnih o kandidaturi usklajena in bolj kot so ta tri mnenja v posamičnem primeru natančno in obširno utemeljena ter drugačna od odločitve Sodnega sveta, manj je zakonitega prostora za manj natančno obrazložitev Sodnega sveta, da bi ta lahko prestala test nearbitrarnosti. Pri tem je pomembno tudi, da je Sodni svet sicer vsa tri mnenja tožnici poslal v vednost, vendar je ni ne na razgovoru ne kasneje seznanil z morebitnimi pomisleki članov Sodnega sveta glede njene kandidature, niti ni od nje zahteval dodatnih pojasnil, tako da bi bilo mogoče iz samega razgovora s tožnico ali pisne komunikacije razbrati razloge za neizbiro. Vrhovno sodišče je zaradi navedenih okoliščin tega primera ocenilo, da skopa navedba, da "tožnica ni prepričala potrebnega števila navzočih članov Sodnega sveta, da bo z njenim (ponovnim) imenovanjem res zagotovljeno najbolj optimalno vodenje navedenega sodišča", ne omogoča ocene o nearbitrarnosti odločanja. Vrhovno sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnica nima pravice od Sodnega sveta zahtevati pozitivne odločitve o njeni kandidaturi. Glede na opisane okoliščine obravnavanega primera in tudi izkazano drugačne odločitve Sodnega sveta v primerljivih primerih, tako glede vsebine kot glede obsega obrazložitve, pa ima po oceni Vrhovnega sodišča zaradi pravice do poštenega postopka pravico do navedbe toliko razlogov, da bi bilo dovolj prepričljivo izkazano, da člani Sodnega sveta niso odločali arbitrarno in njene kandidature niso zavrnili, ne da bi za to imeli utemeljene strokovne razloge. Ustavni pomen neodvisnosti sodstva, kljub posebnostim postopka imenovanja predsednika sodišča in diskrecijskega načina odločanja, od članov Sodnega sveta terja, da z zadostno obrazložitvijo odločitve ne le kandidata ampak tudi javnost prepričajo o spoštovanju meja diskrecijskega odločanja, poštenosti postopka in enakem obravnavanju, kar je tudi bistvo načela vladavine prava iz 2. člena Ustave v zvezi z 157. členom Ustave. imenovanje predsednika sodišča Sodni svet diskrecijska pravica obseg obrazložitve pravica do poštenega sojenja ugoditev tožbi 2021-03-23 URS Ustava Republike Slovenije 2 URS Ustava Republike Slovenije 22 URS Ustava Republike Slovenije 125 URS Ustava Republike Slovenije 131 URS Ustava Republike Slovenije 157 ZSSve Zakon o sodnem svetu 29 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/5 ZS Zakon o sodiščih 62a ZS Zakon o sodiščih 62b ZS Zakon o sodiščih 62b/8 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59/1 Zakon o splošnem upravnem postopku 2 Zakon o splošnem upravnem postopku 5 Zakon o splošnem upravnem postopku 214 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 6 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2024:U.6.2024.15 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1141240 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2024-10-14 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Kazensko pravo Ustavno pravo Disciplinska kršitev mora biti v izreku odločbe o sodnikovi disciplinski odgovornosti razumljivo opisana, kot to sicer velja za opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega po prvem odstavku 359. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP, in ko je v nasprotnem podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Prilagojena uporaba določb ZKP v disciplinskem postopku ne pomeni njihove ohlapne uporabe, ampak uporabo kot jo narekujejo pravne in dejanske okoliščine posameznega primera. Bolj kot je disciplinska kršitev po teži storitve in pravnih posledic primerljiva ali podobna kaznivemu dejanju, bolj bo disciplinsko sodišče dolžno ravnati po določbah ZKP in obratno. Sicer lahko pride disciplinski obdolženec v objektivno slabši položaj od položaja, ko bi bil obdolžen storitve primerljivega kaznivega dejanja, in ko bi bil za to obravnavan v skrajšanem kazenskem postopku. V primerih, ko je storilec ravnal dlje časa, mora biti ta čas opredeljen na način, ki ne bo omogočal samo dejanskega preizkusa zatrjevane disciplinske kršitve, ampak še pravni preizkus navedenih pogojev kaznivosti, po katerem se utegne izkazati, da disciplinska kršitev ne bo mogla ali smela biti obravnavana. disciplinska odgovornost disciplinska odgovornost sodnika izrek disciplinskega ukrepa opis ugotovljenih kršitev določitev časovnega obdobja kršitve v izreku odločbe ugoditev tožbi 2024-11-20 ZSSve Zakon o sodnem svetu 44 ZSSve Zakon o sodnem svetu 44/1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSMB:2019:II.KP.45306.2015 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/viso/471661 SI VSMB Višje sodišče v Mariboru Slovenija 2019-09-05 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Kazensko pravo Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da izpodbijana odločitev predsednice sodišča temelji na napačnem dejanskem stališču, da pri dogodku ni šlo za politični shod. Glede na obrazložene ugotovitve Komisije glede te okoliščine, ki jim višje sodišče pritrjuje, je torej ta ocena predsednice sodišča napačna, posledično pa se ni opredelila do navedb obdolženega glede nezdružljivosti in nepristranskosti v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu, kot utemeljeno poudarja zagovornica. napačno ugotovljeno dejansko stanje zahteva za izločitev sodnika videz nepristranskosti 2022-01-27 ZKP Zakon o kazenskem postopku 42 ZKP Zakon o kazenskem postopku 42-5 ZKP Zakon o kazenskem postopku 371 ZKP Zakon o kazenskem postopku 371/1 ZKP Zakon o kazenskem postopku 371/1-11 ZSSve Zakon o sodnem svetu 49 ZSSve Zakon o sodnem svetu 49/1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2024:U.5.2024 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1108859 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2024-06-05 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Socialno pravo Upravno pravo Ustavno pravo Tožnikova zahteva za izplačilo plače v skladu z višjim plačnim razredom že od dneva, ko je napredoval, ne šele od 1. decembra, se nanaša na pravico do plače (nastanek pravice do izplačila višje plače), torej na pravico iz delovnega (oziroma v tem primeru službenega) razmerja. Po b. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Med te spore, upoštevaje sistematiko Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), je šteti tudi spore v zvezi izvrševanjem pravice do plače. Za odločanje o sporih, ki se nanašajo na zahtevke delavcev ali sodnikov iz naslova izplačila plač, je pristojno delovno sodišče. Z izpodbijano odločbo Sodnega sveta torej ni bilo odločeno o upravni zadevi oziroma o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. člen ZUP) temveč gre za zadevo, ki spada v pristojnost delovnega sodišča. Po 1. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, nična. odločba sodnega sveta plača sodnika napredovanje spor iz delovnega razmerja pristojnost delovnega in socialnega sodišča ničnost odločbe 2024-08-06 ZSPJS Zakon o sistemu plač v javnem sektorju 16 ZSPJS Zakon o sistemu plač v javnem sektorju 16/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23 ZSS Zakon o sodniški službi 4a ZSS Zakon o sodniški službi 25 ZDSS-1 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih 5 ZDSS-1 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih 5/1 ZDSS-1 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih 5/1-b ZDSS-1 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih 200 ZDSS-1 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih 200/4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 68 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 279 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 279/1 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 279/1-1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:UPRS:2021:III.U.202.2020.9 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/uprs/711905 SI UPRS Upravno sodišče Slovenija 2021-03-18 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Civilno pravo Gospodarsko in trgovinsko pravo Pojasnilo v zvezi s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka ni upravni akt, ki bi posegal v tožnikov pravni položaj, zato tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper takšno pojasnilo. Kot je pravilno poudarila že toženka, gre v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti izvršitelja za javnopravno razmerje med izvršiteljem in državo. Tožnik kot dolžnik je upravičen predlagati le sprožitev disciplinskega postopka, ne pa zahtevati začetka takšnega postopka, v katerem se tudi ne odloča o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi. V disciplinskem postopku bi bilo kvečjemu lahko poseženo v pravice izvršitelja. Prav tako tožnik kot stranka sodnega postopka ni upravičen predlagati uvedbe disciplinskega postopka zoper sodnika, niti dati pobude za uvedbo takšnega postopka. Tudi kolikor bi mu zakon priznaval upravičenost vložiti pobudo za začetek postopka, pa tudi v tem primeru ne bi šlo za postopek, v katerem bi se odločalo o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi, temveč bi bilo v disciplinskem postopku poseženo kvečjemu v pravice sodnika. upravni spor predhodni preizkus tožbe sodni izvršitelj aktivna legitimacija upravičeni predlagatelj postopka stranka v postopku sodnik disciplinski postopek zoper izvršitelja disciplinsko kaznovanje sodnika akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu zavrženje tožbe pravni interes 2021-07-01 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1-3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1-4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1-6 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/2 ZIZ Zakon o izvršbi in zavarovanju 298a ZIZ Zakon o izvršbi in zavarovanju 298a/1 ZSS Zakon o sodniški službi 80 ZSSve Zakon o sodnem svetu 39 ZSSve Zakon o sodnem svetu 45 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2019:U.2.2019.14 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/439661 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2019-06-12 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Ustavno pravo Smiselna uporaba določb ZUP v postopku pred Sodnim svetom, pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno uporabo teh določb, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja, zato je tudi določbo 9. člena ZUP (načelo zaslišanja strank) treba uporabiti smiselno in ne neposredno. V postopku izbire na mesto Vrhovnega sodnika, izostanek vročitve mnenje sodnikov civilnega oddelka Vrhovnega sodišča neizbranemu kandidatu, ne pomeni, da je bil izbirni postopek nezakonit. Mnenje oddelka o kandidatih ni predvideno z nobenim od predpisov, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnikov, je pa v praksi običajno in uveljavljeno. Ni ga mogoče primerjati z mnenjem predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, saj je njegovo mnenje v Zakonu o sodniški služib (ZSS) predvideno kot obvezno, prav tako pa je obvezna njegova vročitev kandidatu, ki lahko poda pripombe. Sodni svet je tožnico seznanil z zaključkom mnenja, ni pa ji ga bil dolžan vročiti in ji tudi ni bil dolžan omogočiti, da se izjavi o tistem delu mnenja, ki se nanaša na opis kvalitet stranke z interesom (kasneje izbranega kandidata). imenovanje na mesto vrhovnega sodnika tožba zoper predlog sodnega sveta zakonitost postopka izbire pravica do izjave v postopku načelo zaslišanja strank ni upravna zadeva smiselna uporaba določb ZUP 2020-05-05 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31 ZSSve Zakon o sodnem svetu 31/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/5 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/1-2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/3 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 9 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 146 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 146/4 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 237 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 237/2-3 URS Ustava Republike Slovenije 22 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 6 ZSS Zakon o sodniški službi 16 ZSS Zakon o sodniški službi 16/3 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:I.R.107.2025 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1222654 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-06-24 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Civilno pravo Očitki o pristranskosti razpravljajoče sodnice bi morda lahko bili zgolj razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. V zvezi z navedbami nasprotne udeleženke, da ni mogoče pričakovati, da bo predsednik sodišča izločil razpravljajočo sodnico, ki jo je sam imenoval za podpredsednico, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da podpredsednika sodišča imenuje Sodni svet (62.b člen ZS in 23. člen ZSSve). Sicer pa ima nasprotna udeleženka možnost zahtevati tudi izločitev predsednika sodišča (drugi odstavek 73. člena ZPP). Prav tako predsednik sodišča skladno z ZS in Sodnim redom nima vpliva na dodeljevanje spisov in na vsebino odločanja posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo pravna sredstva po ZVPSBNO. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču objektivna nepristranskost sodišča dvom v nepristranskost sojenja predsednik sodišča napake v postopku nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov videz nepristranskosti izločitev sodnika podpredsednik sodišča zavrnitev predloga 2025-07-22 ZPP Zakon o pravdnem postopku 67 ZPP Zakon o pravdnem postopku 70 ZPP Zakon o pravdnem postopku 73/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 23 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2022:U.4.2022.36 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/901757 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2022-09-13 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Sodni svet je po Ustavi eden izmed garantov sodniške neodvisnosti in opravlja pomembno vlogo pri konstituiranju sodne oblasti ter pri tem nosi tudi svoj del odgovornosti. Da bi bil lahko ta ustavni položaj Sodnega sveta spoštovan in ohranjen v sodnem sporu med sodnikom in Sodnim svetom, Vrhovno sodišče ne sme nedopustno omejevati prostora presoje, ki mu je zaupan kot posebnemu ustavnemu organu. Sodnik pridobi naziv višjega, zahtevnejšega sodniškega mesta, mimo javnega razpisa, kjer bi za pridobitev takega naziva moral izkazati najboljši rezultat v primerjavi z drugimi kandidati, ne da bi se preizkusil s sojenjem v zahtevnejših zadevah. Če se je sodna praksa na začetku nagibala k stališču, da je zahteva po strožjem standardu nadpovprečnosti pri tej obliki hitrejšega napredovanja neutemeljena, je Vrhovno sodišče prav v tej razliki prepoznalo utemeljenost stopnjevanja zahtev po odstopanju od povprečja primerljive skupine sodnikov do meje, ki omogoča uspeh v izbirnem postopku. Ko zakon za odločanje o napredovanju določa, da ima Sodni svet prosti preudarek, mu s tem v okviru zakonsko očrtanega prostora presoje, upoštevaje načelo enakosti pred zakonom, omogoča, da v primeru izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev pretehta, ali je predlog za napredovanje utemeljen tako z vidika javnega interesa kot tudi z vidika upravičenega interesa posameznega sodnika za ustrezno poklicno napredovanje. napredovanje sodnika v višji naziv prosti preudarek Sodni svet 2022-10-14 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSS Zakon o sodniški službi 28/1 ZSS Zakon o sodniški službi 32 ZSS Zakon o sodniški službi 34a ZSS Zakon o sodniški službi 34a/4 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 40/3 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.3.2021.33 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/723961 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-06-07 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Pravo eu Upravno pravo Ustavno pravo Vrhovno sodišče je v času veljavnosti Odredbe zadeve, ki se vodijo na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZSSve, obravnavalo kot nujne, čeprav tak status teh zadev ne izhaja iz izrecne zakonske ureditve. V Odredbi predsednika Vrhovnega sodišča te zadeve niso bile navedene kot zadeve, ki se ne glede na tretji odstavek 83. člena ZS ne štejejo za nujne. Vendar pa je treba ne glede na prakso Vrhovnega sodišča v zadevah, na katere se upravičeno sklicuje toženka v odgovoru na tožbo, v pripravljalni vlogi in na glavni obravnavi, in ne glede na to, da gre pri suspenzu že po naravi zadeve za nujen ukrep, glede na izredne razmere in posebne ukrepe zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije v spornem obdobju ter glede na dejstvo, da tudi sicer zakon sporov o odločbah Sodnega sveta izrecno ne opredeljuje kot nujnih (in se kot take obravnavajo le na podlagi ustaljene sodne prakse), v obravnavani zadevi zaradi zaščite ustavne pravice do pravnega sredstva izjemoma šteti tožbo za pravočasno. Očitki, ki so bili podlaga za uvedbo disciplinskega postopka in posledično za suspenz tožnika, niso bili podani zato, ker bi tožnik (le) javno razkril domnevne nepravilnosti in pritiske nanj, pač pa predvsem zaradi načina, na katerega je to storil. Tudi Vrhovno sodišče tako kot Sodni svet tako ni moglo spregledati, da se tožniku očita več brezkompromisnih in neposrednih verbalnih napadov na posamezne poimensko navedene sodnike in tožilce ter pomembne institucije v sodnem sistemu ter druge osebe izven pravosodja, kršenje ugleda sodniškega poklica in odklonitev sodniške dolžnosti (ki ni v zvezi niti z zatrjevanimi nepravilnostmi niti s pritiski na sodnika). Zaupanje javnosti v sodstvo ne temelji le na strokovni, temveč tudi na moralni integriteti sodnika. Od njega se pričakujejo visoki standardi obnašanja, med katere nedvomno sodi zadržanost, dostojnost in spoštljivost pri izražanju in do drugih sodnikov in državnih organov ter drugih oseb. Namen zadržanosti sodnika v situacijah, ko bi lahko zaradi njegovega izražanja bila vprašljiva avtoriteta in integriteta sodstva, dostojnost in spoštljivost pri izražanju do drugih sodnikov in državnih organov ter drugih oseb, je varstvo javnega interesa – zaupanja javnosti v sodstvo, varstvo njegove neodvisnosti in nepristranskosti, integritete, ugleda ter časti sodnikov in sodstva. sodnik sodniška služba disciplinski postopek hujša disciplinska kršitev varovanje ugleda in avtoritete sodstva javno zaupanje svoboda izražanja upravni spor rok za vložitev tožbe v upravnem sporu odklonitveni razlog za izločitev zavrnitev tožbe Sodni svet suspenz funkcije ločenost postopkov groba kršitev sodniške dolžnosti osebna integriteta neodvisnost sodnikov nujne zadeve pravica do izjave v postopku 2021-07-19 Listina evropske unije o temeljnih pravicah 41 Listina evropske unije o temeljnih pravicah 47 Listina evropske unije o temeljnih pravicah 52 Listina evropske unije o temeljnih pravicah 52/1 Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) 267 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 10 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 10/1 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) 10/2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/3 ZSSve Zakon o sodnem svetu 45 ZSSve Zakon o sodnem svetu 45/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 45/5 ZSS Zakon o sodniški službi 81 ZSS Zakon o sodniški službi 81/2 ZSS Zakon o sodniški službi 81/2-2 ZSS Zakon o sodniški službi 81/2-14 ZSS Zakon o sodniški službi 81/2-15 ZS Zakon o sodiščih 83 ZS Zakon o sodiščih 83/3 ZS Zakon o sodiščih 83/3-9 ZS Zakon o sodiščih 83a ZS Zakon o sodiščih 83a/4 ZS Zakon o sodiščih 113a ZS Zakon o sodiščih 113a/1 ZS Zakon o sodiščih 113a/2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 17 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 17/5 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/1-2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 27/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 28 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 28/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 59/3-2 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 9 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 9/1 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 35 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 37 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 214 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 237 ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku 237/2 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSMB:2020:IV.KP.3140.2017.1 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/viso/591612 SI VSMB Višje sodišče v Mariboru Slovenija 2020-06-15 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Kazensko pravo Nepristranskost sodišča je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (na primer po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po njenem zunanjem izrazu, namreč, kako lahko vprašanje razmerja pristranskosti oziroma nepristranskosti razumejo stranke v konkretnem postopku. Za razliko od prej veljavnega Sodnega reda, trenutno veljavni Sodni red izrecno določa, kje sedi obdolženec. Tako ni nobenega dvoma, da je njegovo mesto na sodnikovi desni strani. Zgolj izjemoma, kadar sodnik določi drugače, lahko obdolženec sedi drugje. Vprašanje, ali je obdolženec sposoben sodelovati na glavni obravnavi, je torej predmet presoje sodišča, ne pa obdolženčeve osebne odločitve. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Zlorabo postopkovnih pravic v zvezi s podajanjem predlogov za prenos krajevne pristojnosti je mogoče obravnavati enako kot zlorabo pravic v zvezi z zahtevami za izločitev sodnika. Prek analogne uporabe določbe petega odstavka 42. člena ZKP je zato mogoče zavreči tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki predstavlja zlorabo postopkovnih pravic. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno predložiti predloga za prenos krajevne pristojnosti sodišču, ki bi o predlogu sicer odločalo, ko je ugotovilo, da gre za ponavljanje razlogov, ki so že bili podani in da je predlog podan z namenom zavlačevanja postopka. Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Ta izjava je lahko ustna ali pisna, zakon obličnosti ne predpisuje, pomembno je, da je volja izražena jasno in nedvoumno. Zakon tudi za umik predloga za pregon posebne obličnosti ne predpisuje, vendar pa mora biti procesna izjava o umiku predloga za pregon izrecna, nedvoumna in brezpogojna ter zanjo ni potrebno obdolženčevo soglasje. Oškodovanec mora biti v takšnem psihičnem stanju, da je sposoben razumeti pomen izjave o umiku predloga za pregon in izjava volje ne sme biti posledica vpliva sile, grožnje ali drugega nedovoljenega sredstva, sicer gre za pravno neveljaven umik. Oškodovanec izgubi pravico, da po podanem pravnem pouku ponovno vloži predlog za pregon za dejanje (iste historične dogodke), za katere je že podal umik. Zbrani do umika predloga za pregon sami po sebi niso nezakoniti in za njihovo izločitev v določbi 83. člena ZKP ni zakonske podlage, vendarle so sankcionirani s prepovedjo uporabe - na njih sodišče ne sme opirati svoje odločbe. Če sodišče to prepoved krši, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Poziv policije k ravnanju (dati ali ne dati dovoljenje za pregled) ne pomeni nedovoljenega vpliva na voljo obdolženca, ki bi pomenila negativen poseg v obdolženčevo pravico do zasebnosti V nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče šteti nobene izjave ali dejanja za prostovoljnega. kaznivo dejanje zalezovanja pogojna obsodba videz nepristranskosti sodišča varnostni ukrep prepoved približevanja sposobnost za sodelovanje na glavni obravnavi izvedensko mnenje zloraba pravic v postopku predlog za kazenski pregon javna seja zahteva za izločitev sodnika nepristransko sojenje nestrinjanje z vodenjem postopka procesno vodstvo glavne obravnave predlog za prenos krajevne pristojnosti Sodni red umik predloga za pregon izključitev kazenskega pregona zahteva za izločitev dokazov ovadba oškodovanca zakonitost odredbe prepoznava oseb po fotografijah glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca razlogi za zavrnitev dokaznega predloga 2021-04-13 KZ-1 Kazenski zakonik 56 KZ-1 Kazenski zakonik 57 KZ-1 Kazenski zakonik 58 KZ-1 Kazenski zakonik 71 KZ-1 Kazenski zakonik 134a ZSSve Zakon o sodnem svetu 8 ZSSve Zakon o sodnem svetu 8/4 ZSSve Zakon o sodnem svetu 44 ZKP Zakon o kazenskem postopku 19 ZKP Zakon o kazenskem postopku 39 ZKP Zakon o kazenskem postopku 39/1 ZKP Zakon o kazenskem postopku 39/1-6 ZKP Zakon o kazenskem postopku 39/2 ZKP Zakon o kazenskem postopku 39/2-2 ZKP Zakon o kazenskem postopku 42 ZKP Zakon o kazenskem postopku 42/4 ZKP Zakon o kazenskem postopku 57 ZKP Zakon o kazenskem postopku 57/1 ZKP Zakon o kazenskem postopku 57/3 ZKP Zakon o kazenskem postopku 57/4 ZKP Zakon o kazenskem postopku 60 ZKP Zakon o kazenskem postopku 60/2 ZKP Zakon o kazenskem postopku 60/4 ZKP Zakon o kazenskem postopku 242 ZKP Zakon o kazenskem postopku 357 ZKP Zakon o kazenskem postopku 371 ZKP Zakon o kazenskem postopku 371/1 ZKP Zakon o kazenskem postopku 371/1-5 ZKP Zakon o kazenskem postopku 372 ZKP Zakon o kazenskem postopku 372-3 ZKP Zakon o kazenskem postopku 378 ZKP Zakon o kazenskem postopku 378/1 ZKP Zakon o kazenskem postopku 394 ZKP Zakon o kazenskem postopku 394/1 ZKP Zakon o kazenskem postopku 442 ZKP Zakon o kazenskem postopku 442/1 ZKP Zakon o kazenskem postopku 445 URS Ustava Republike Slovenije 23 https://nova.sodnapraksa.si/null https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1184100 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-02-18 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Drugi odstavek 10. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ureja le druge (širše) pogoje, ki posamezniku omogočajo kandidiranje na mesto upravnega sodnika. Ne ureja pa kriterijev, po katerih se med več kandidati, ki vsi izpolnjujejo pogoje za mesto upravnega sodnika (bodisi splošne pogoje za višjega sodnika po 8. členu Zakona o sodniški službi (ZSS) bodisi posebne pogoje po 10. členu ZUS-1) izbere najprimernejšega kandidata. Glede kriterijev se zato v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZUS-1 uporabi 28. člen ZSS. Za pravilno razlago 12. člena Meril za izbiro kandidatov na sodniško mesto (Merila) je treba upoštevati določbe ZSS o ugotavljanju dejanskega stanja v izbirnem postopku, ki Sodnemu svetu nalaga dolžnost vselej v celoti upoštevati pisno dokumentacijo pri izbiri najprimernejšega kandidata, glede uporabe preostalih spoznavnih metod pa daje prosti preudarek, saj z uporabo besede "lahko" vzpostavlja možnost in ne dolžnosti uporabiti druga (primeroma našteta) spoznavna sredstva, kot so: razgovor, preizkus strokovnega in drugih znanj ali psihološki preizkus. Prvi odstavek 12. člena Meril Sodnemu svetu daje zgolj možnost izvesti razgovore z enim ali več kandidatov, ki jih v ožji izbor uvrsti sam ali ki jih kot najustreznejše navede predsednik sodišča, ne vzpostavlja pa obveznosti Sodnega sveta izvesti razgovore z vsemi navedenimi kandidati, če se odloči izvesti razgovor z nekaterimi od njih. Cilj Sodnega sveta je izbrati po njegovi oceni najustreznejšega kandidata. Posameznikove lastne značilnosti so glede na zakonsko določene kriterije tiste, ki prepričajo Sodni svet, da ga izbere, zato je argumentacija njegove odločitve o izbiri namenjena izpostavljanju (pravno) relevantnih karakteristik izbranega, in ne neizbranega kandidata. Posledično izpostavljanje uspešnosti opravljanja sodniške funkcije pri nekaterih kandidatkah pomeni le, da je to upoštevanja vredna pozitivna okoliščina v okviru presoje zakonskih kriterijev iz 28. člena ZSS. Ne pomeni pa izpostavitev te okoliščine, da je toženka izbor opravljala izključno na podlagi uspešnosti opravljanja sodniške funkcije. upravni sodnik višji sodnik splošni pogoji posebni pogoji prosti preudarek obveznost osebnega razgovora značilnosti kriteriji za izbiro kandidata izbirni postopek izbira kandidata sodniška funkcija 2025-03-25 ZSS Zakon o sodniški službi 18 ZSS Zakon o sodniški službi 18/5 ZSS Zakon o sodniški službi 18/7 ZSS Zakon o sodniški službi 19 ZSS Zakon o sodniški službi 21 ZSS Zakon o sodniški službi 21a ZSS Zakon o sodniški službi 22 ZSS Zakon o sodniški službi 28 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 10 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 10/2 Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto 12 Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto 12/1 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2019:U.4.2019.23 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/772595 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2019-09-10 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Po ZUS-1 je le Državno odvetništvo aktivno legitimirano za vložitev tožbe v primeru, ko je z upravnim aktom domnevno kršen zakon v škodo javnega interesa. V upravnem sporu sicer lahko v javnem interesu kot tožniki nastopajo tudi drugi subjekti (npr. nevladne organizacije glede varstva okolja), vendar aktivno legitimacijo (ob pogoju, da so sodelovali v postopku izdaje izpodbijanega akta) tem subjektom dajejo materialnopravni predpisi (npr. Zakon o varstvu okolja). Po presoji Vrhovnega sodišča takega upravičenja za vložitev tožbe v upravnem sporu ZSSve disciplinski tožilki ne daje. Določba 43. člena tega zakona predstavlja le splošno podlago za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločitev disciplinskega sodišča. Čeprav nobene od strank disciplinskega postopka pri tem ne izključuje, pa - upoštevaje navedeno opredelitev tožnika po ZUS-1 - disciplinskemu tožilcu, kot stranki disciplinskega postopka, ki varuje javni interes, tudi ne daje izrecnega pooblastila za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru nestrinjanja z odločitvijo disciplinskega sodišča. Po presoji Vrhovnega sodišča bi zato razlaga, po kateri bi bil disciplinski tožilec kljub temu aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu, nedovoljeno obšla izrecno določbo prvega odstavka 18. člena ZUS-1. Sodni svet disciplinska odločba tožba v upravnem sporu aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu tožilec disciplinski tožilec zavrženje tožbe pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo 2021-11-03 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 39 ZSSve Zakon o sodnem svetu 39/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 43 ZSSve Zakon o sodnem svetu 44 ZSSve Zakon o sodnem svetu 44/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 2 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 2/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 17 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 17/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 17/3 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 18 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 18/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1 ZUS-1 Zakon o upravnem sporu 36/1-3 ZSS Zakon o sodniški službi 81 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2025:U.4.2025.14 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/1204584 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2025-05-07 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Ustavno pravo Upravno pravo Ne drži navedba stranke z interesom, da bi morala tožnica poleg izpodbijane odločbe nujno izpodbijati tudi odločbo o imenovanju druge kandidatke na sodniško mesto višjega sodnika, četudi sta bili obe odločbi izdani na podlagi istega razpisa za dve prosti sodniški mesti. Iz 36. člena ZSSve, ki predstavlja osnovni okvir spora, in tudi iz drugih za odločitev relevantnih določb ne izhaja zahteva po izpodbijanju celotnega razpisnega postopka. Da je treba izpodbijati obe odločbi, ni mogoče izpeljati niti iz pravnega pouka v obvestilu o neizbiri, da je zoper odločbi dopusten upravni spor. Tožnica je kot neizbrani kandidat svoje sodno varstvo dopustno omejila na izpodbijanje le ene odločbe, medtem ko je druga odločba postala dokončna in pravnomočna. Predmet tovrstnih sporov ni preverjanje, ali je vlagatelj tožbe po katerem od kriterijev ali po vseh kriterijih iz 28. člena ZSS uspešnejši od izbranega kandidata. Prav tako diskrecijska presoja Sodnega sveta ne more biti predmet preverjanja v dokaznem postopku pred sodiščem. imenovanje na sodniško mesto Sodni svet izločitev člana Sodnega sveta videz nepristranskosti kriteriji za izbiro zakonitost postopka izbire obrazložitev odločbe polje proste presoje diskrecijska pravica 2025-05-27 ZSSve Zakon o sodnem svetu 30 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZS Zakon o sodiščih 28 https://nova.sodnapraksa.si/ECLI:SI:VSRS:2021:U.10.2021.12 https://nova.sodnapraksa.si/dokument/vsrs/802679 SI VSRS Vrhovno sodišče Republike Slovenije Slovenija 2021-12-15 sl Vrhovno sodišče Republike Slovenije public sodna odločba Upravno pravo Socialno pravo Ustavno pravo Materialna neodvisnost sodnika je lahko ogrožena predvsem s strani zakonodajne in izvršilne veje oblasti, ki z oblikovanjem plačnega sistema sodnikov in z zagotavljanjem sredstev za sodstvo pomembno vplivajo na materialni položaj sodnikov. Vendar ni mogoče izključiti možnosti, da bi bila lahko materialna neodvisnost ogrožena tudi s strani kolegov sodnikov, ki imajo pristojnosti v zvezi z izvajanjem sodne uprave. Ena od okoliščin, ki bi lahko kazale na predsednikovo neustrezno ravnanje je ugotovitev, da je šlo za ravnanje v nasprotju z veljavnimi pravili. Vendar iz tožničinih navedb v tožbi ne izhaja, da bi predsednica sodišča o nadomestilu plače odločala v nasprotju z veljavnimi pravili. Nasprotno: odločila je v skladu s stališčem vrhovne državne revizorke in Skupne notranje revizijske službe Vrhovnega sodišča RS. Tožnica meni, da bi predsednica sodišča morala kljub nevarnosti, da utegne odgovarjati za neupravičeno porabo proračunskih sredstev, ravnati v nasprotju s stališči teh strokovnih služb in obračunati višje nadomestilo plače v skladu z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 259/2019 z dne 5. 12. 2019. Zgolj to, da predsednica sodišča ni ravnala v skladu s temi pričakovanji, nikakor ne izkazuje, da je s tem ogrozila tožničino neodvisnost. Zlasti še, ker tožnica v tožbi niti ne navede, kako naj bi ravnanje predsednice ogrozilo nepristranskost njenega sojenja. neodvisnost sodnikov nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela obračun in izplačilo nadomestila plače osnova za izračun nadomestila Sodni svet kršitev bolniška odsotnost zavrnitev tožbe 2022-01-12 URS Ustava Republike Slovenije 125 ZSS Zakon o sodniški službi 4 ZSS Zakon o sodniški službi 4/2 ZZVZZ-E Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 31 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja 140 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja 140/1 141 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja 141/4 Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije 46 ZSSve Zakon o sodnem svetu 2 ZSSve Zakon o sodnem svetu 2/1 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36 ZSSve Zakon o sodnem svetu 36/1